Gospodarstvo pričakuje jasne standarde in podporo
Zeleni prehod Slovensko gospodarstvo bo preživelo s prodajo znanja, postavljanjem, ne pa sledenjem trendov
Čustvena razprava na izredni seji velenjskega mestnega sveta o osnutku nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranju premogovnih regij se je po več urah razprave končala z več zahtevami. Velenjčani od države pričakujejo najmanj pet tisoč primerljivih delovnih mest, zanesljiv nadomestni toplotni vir, podporo projektom v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Argumenti predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, da je edina sprejemljiva letnica zaprtja premogovnika 2033, jih niso prepričali.
Špela Kuralt
»Neizogibno je, da je era premogovništva končana in da se moremo tega prej ali slej zavedati,« je dejal državni sekretar Blaž Košorok. Poudaril je, da je letnico izstopa iz premoga, ki jo je vlada določila na leto 2033, treba določiti: »V skladu za pravičen prehod je 235 milijonov evrov. Gre le za prvo obdobje 2021–2026. Bolj ko bomo odlagali odločitev v neko nedoločljivo prihodnost, manj bo sredstev. Slišal sem očitek, da je premalo sredstev. Ampak to sta dve hidroelektrarni in pol! Poleg tega je z razpisom na ta denar mogoče dobiti milijardo evrov.«
Tina Seršen z ministrstva je pojasnila, da je skoraj gotovo cilj EU popolno razogljičenje do leta 2040. Dodala je, da je bilo predvideno, da bo leta 2020 cena emisijskih kuponov 20 evrov, zdaj pa je 43 evrov za tono. Poudarila je, da po letu 2030 le še pet držav članic EU načrtuje uporabo premoga, le še pet držav članic ni določilo letnice izstopa, na ministrstvu želijo, da bi Slovenija to storila še pred predsedovanjem EU. »Rudar ni poklic prihodnosti. Potrebujemo novo vizijo te regije,« je sklenila Seršenova.
Čustveno
Prav načrte, kaj bo v regiji, ko ne bo več premogovništva, so pogrešali ostali v dvorani. Na čelu z županom Petrom Dermolom: »Mene niste prepričali. Samo dokazali ste mi, da pravičen prehod ni vaša prioriteta.« Podobno je dejal predsednik sindikata delavcev rudarstva in energetike Asmir Bečarević: »Koliko smo prispevali ne le Šaleški dolini, ampak celotni Sloveniji, ker smo ves čas zagotavljali varno električno energijo! Bili smo temelj blaginje, zato pričakujemo, da bomo rudarji zaposleni v energetiki, razen če se drugače dogovorimo, in da bomo ustrezno plačani, da se naš standard ne bo spremenil.«
Predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar je dejal, da so se strategije lotili na napačnem koncu: »Kako bomo nadomestili energijo? Menim, da bodo posledice zaradi prenagljene odločitve še precej bolj drastične.« Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da je ogljik globalni problem: »Teš v tej zgodbi predstavlja 0,1 promila. Treba je vedeti, preden zapremo enega najmodernejših sistemov v Evropi, da v globalnem vidiku ne bomo naredili popolnoma ničesar.«
Večina svetnikov je opozarjala, da bo električna energija dražja, sploh zato, ker še ni nobene alternative. Ali tako ni morda razlog za hitenje tudi kje drugje, saj naj bi bil trgovec z emisijskimi kuponi nekoč Košorokov sodelavec, se je spraševal svetnik Franc Žerdin. Javna obravnava strategije se konča v četrtek, a razprav še ni konec, je dejal Košorok: »Vsi smo na isti ladji, čeprav nekateri nočete ali ne znate plavati. Vas bomo pa naučili, kajne, gospod Žerdin. Leta 2010 ste bili predsednik HSE, ko so se ključne stvari sprejemale, gospoda s kuponi pa ne poznam.«
Zmanjšanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030 bo zahtevalo predvsem vzpostavitev učinkovitega javnega prevoza in prenos tovora, pa tudi potnikov s cest na železnice, infrastrukturo za kolesarjenje in hojo, je na dogodku Centra učinkovitih energetskih rešitev Gospodarstvo v pripravah za 55-odstotno znižanje emisij do leta 2030
Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji, po kateri bo Slovenija znižala emisije do leta 2050 za 80 do 90 odstotkov, bo prihodnji teden na vladi, v mesecu ali dveh pa tudi v državnem zboru. Zaradi večje porabe elektrike se Slovenija odloča za gradnjo hidroelektrarn, kjer je to mogoče, ohranja pa tudi jedrsko opcijo, je pojasnil Vizjak in dodal, da je pomembno krožno gospodarstvo, tudi pri odpadni toploti. Ključ do prihodnosti so zeleni plini in vodik. V kmetijstvu bo treba povečati samopreskrbo s hrano in povečati zaloge ogljika v tleh. Velika priložnost je prenova stavb ter izkoristek energije odpadkov.
Denar za to je v proračunu Evropske unije, skladu za okrevanje, domačem podnebnem skladu in drugje. Za zeleni prehod še nikoli ni bilo toliko denarja, se je strinjalo več udeležencev. Revizija evropske podnebne in energetske zakonodaje bo tudi osrednja tema slovenskega predsedovanja svetu EU, v katerem bo novembra tudi podnebni vrh v Glasgowu, prvi od začetka veljavnosti pariškega dogovora.
Daniel Vallentin iz družbe Stiftung 2° je za Nemčijo povedal, da hitrost postavljanja sončnih in vetrnih elektrarn zaostaja, do leta 2030 glede na načrte manjka 64 gigavatov moči, glede na to, da Nemčija opušča tako jedrsko energijo kot premog. Opozoril je tudi, da za zelene izdelke na trgu ni tako natančnih pravil kot za proizvodnjo. Podjetja poleg tega potrebujejo spodbude za uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, saj so te še dražje kot kuponi za emisije.
V trgovanje je za zdaj vključenih le 22 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, le pet odstotkov pa jih ima tudi pravo ceno, je povedal Jouni Keronen, izvršni direktor Climate Leadership Coalition. Pri tem v večini podjetij menijo, da je cena ogljika kazen, ne priložnost. Ko bodo podobne trge ogljika kot EU uvedle že ZDA in Kitajska, bo lažje, meni Keronen, ki je še dodal, da bodo na Finskem emisije prometa do leta 2030 zmanjšali za polovico, iz ogrevanja pa bodo izločili fosilna goriva.
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bo treba vlagati tudi v raziskave, in to ne le aplikativne, temveč tudi bazične, saj nekaterih novih tehnologij še ne poznamo. Znanje in dizajn je poudaril tudi Matej Feguš, lastnik Donarja, in dodal, da bomo v Sloveniji sicer težko konkurirali velikim. »Prehod v krožno gospodarstvo je edina možnost, da dosežemo cilje. Po tem delu znanja moramo postati svetovno prepoznavni, da bomo lahko izvažali znanje, ne bomo sledilci, temveč ustvarjalci trendov,« meni Feguš.
Enzo Smrekar, podpredsednik uprave Atlantic Grupa, meni, da se mora Slovenija odločiti za dve ali tri panoge in na njih zgraditi glavnino zgodbe, denimo gozd in voda. Željko Kovačevič, izvršni direktor Juba, meni, da je velika priložnost v prenovi stavb, saj je večina stavb pri nas potratnih. Inovativni izdelki zmanjšajo porabo energije in izboljšajo kakovost življenja.
• Velenjčani so proti osnutku strategije za izstop iz premoga.
• Ta predvideva izstop leta 2033.
• Od vlade zahtevajo tudi zanesljiv nadomestni toplotni vir.