Biden je Putinu ponudil srečanje v tretji državi
Ukrajinska kriza Bela hiša z zavezniki proti ruskim okrepitvam ob meji, Moskva Washingtonu priporoča umik ladij iz bližine Krima
Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom napovedal odločen odgovor na ruske hekerske akcije ter vmešavanje v ameriške volitve, ponovil pa je tudi »neomajno zavezanost« suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Kako zaskrbljeni so v Washingtonu, kaže tudi obisk zunanjega in obrambnega ministra na sedežu Nata v Bruslju, kjer se ukrajinski politiki zavzemajo za jasno začrtano pot v severnoatlantsko vojaško zvezo. dopisnica iz Washingtona
Voditelja ZDA in Rusije sta po telefonu razpravljala o vrsti območnih in globalnih vprašanj, so sporočili iz Bele hiše, med njimi o strateškem dialogu za nadzor nad oboroževanjem. Predsednik Biden je za prihodnje mesece predlagal srečanje v eni od tretjih držav za ustvarjanje »stabilnih in predvidljivih« odnosov med državama, večji del sporočila in s tem najbrž tudi pogovorov pa je bil namenjen ruskemu kopičenju vojske na meji z Ukrajino.
Ameriško zaskrbljenost kaže tudi prihod državnega sekretarja Antonyja Blinkna v Bruselj že nekaj tednov po zadnjem obisku, potem ko je še iz Washingtona Rusiji napovedal posledice v primeru »agresivnega in nepremišljenega« obnašanja. Podporo Ukrajini je poudaril tudi s srečanjem s kolegom iz te države Dmitrom Kulebo na Natovem sedežu, ruski predsednik Putin pa je ZDA hkrati priporočil, naj »v svoje dobro« vojaških ladij ne približuje Krimu. Po nekaterih poročilih sta tja namenjena ameriška rušilca Donald Cook in Roosevelt.
Ameriški predsednik se zaveda, kaj vse je na kocki. V svojem podpredsedniškem mandatu je moral opazovati rusko zavzetje Krima in morda je tudi to krivo, da je ruskega predsednika Putina nedavno imenoval morilec brez duše. Samo zmerjanje pa najbrž ne bo pomagalo, tako kot leta 2014 ni pomagalo vlečenje rdečih črt brez odločenosti, da jih uveljavijo. Demokratska administracija Baracka Obame, katere osrednji politik za Ukrajino je bil prav Biden, je po očitkih prejšnjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa celo po aneksiji Krima Kijevu dostavljala le odeje, šele sam je dobavljal protitankovske rakete.
• Telefonski pogovor Vladimirja Putina in zaskrbljenega Joeja Bidna.
• Američani so zavezani suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
• Rusija vzhodni obali ZDA grozi z radioaktivnim cunamijem.
Preizkušanje odločnosti ZDA in Nata
Evropa in ves svet ugibata, ali bo Putin spet preizkušal odločenost ZDA in drugih članic severnoatlantske vojaške zveze. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že pred več kot tednom dni pozval k hitremu premiku za članstvo njegove države v Natu, saj po njegovem prepričanju ni druge poti za omejitev konflikta v Donbasu. Po pogovoru z Natovim generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom je kot edini pravi signal Rusiji označil povabilo v akcijski načrt za sprejemanje novih članic,
Stoltenberg pa je tedaj omenjal le zavezanost tesnemu partnerstvu. Tudi sam je rusko vojsko na meji s to državo ocenil za pripravljeno za boj ter po torkovih pogovorih z ukrajinskim zunanjim ministrom Kulebo Moksvo ponovno pozval, naj umakne vojake.
Kremelj je odgovoril s svarilom, da prebivalci vzhodne Ukrajine ne bi sprejeli članstva svoje države v Nato in med opazovanjem ruskih poskusov obtoževanja Kijeva za sedanje napetosti si zahodni voditelji razbijajo glave, kaj narediti. Nova ameriška administracija se je pri obravnavanju svetovnih kriz zavezala k tesnemu sodelovanju z zavezniki in v skladu s tem je v Evropi in v Bruslju tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin.
Nova ameriška administracija se vse bolj zaveda, da vzhodna Ukrajina ni edina kriza, s katero se mora nenadoma spopadati. Z jedrskim torpedom pozejdonom, pripravljenim na Arktiki, Putin ameriški vzhodni obali grozi z radioaktivnim cunamijem, ruska zaveznica Kitajska Američane svari pred vmešavanjem v Tajvan in okolico. Skupina G7, v kateri so vidne Natove članice, je že pred tem obsodila ruske vojaške poteze v bližini Ukrajine, a nekateri ameriški opazovalci ne vidijo možnosti zastraševanja Rusije prek organizacije, ki ne soglaša niti o ruskem plinovodu Severni tok 2.
V nasprotju s prejšnjim predsednikom Trumpom se je demokratska Bela hiša odločila, da zaradi ruskega plina ne bo zaostrovala odnosov z osrednjo evropsko državo Nemčijo, vsaj javno je ne bo napadala niti zaradi visokega trgovinskega presežka ali prenizkih stroškov za obrambo. Potem ko je Trump Berlin poskušal kaznovati z umikom dela ameriške vojske v Nemčiji, je obrambni minister Austin napovedal nove okrepitve. Ukrajinska meja z Rusijo ni edino krizno območje, kjer si Američani želijo tesnejšega sodelovanja z zavezniki. Predsednik Biden je v torek napovedal tudi umik ameriške vojske iz Afganistana do 11. septembra, ko bodo obeleževali 20. obletnico terorističnih napadov na New York in Washington.
Nova ameriška administracija se vse bolj zaveda, da vzhodna Ukrajina ni edina kriza, s katero se mora nenadoma spopadati.