Fukušima in most prek radioaktivnih voda
Pred podnebnim srečanjem Japonska elektrarna ni več samo sinonim jedrske katastrofe, temveč tudi poziv k tehnološki revoluciji
Japonska vlada je včeraj sporočila, da bodo odpadno vodo iz poškodovane jedrske elektrarne Fukušima izlili v ocean, in s tem razburila tako svojo javnost kot celotno regijo. Vodo naj bi začeli izpuščati šele čez dve leti. Premier Jošihide Suga je obljubil, da bo vlada »uvedla vse ukrepe za zagotovitev popolne varnosti«. Vendar mu verjame zelo malo ljudi.
Največji skeptiki so Japonci, zlasti aktivisti, zbrani v organizaciji Greenpeace, ki so takoj odločno zavrnili premierovo prepričevanje in poudarili, da Sugova vlada »zanemarja nevarnosti sevanja«. Gre namreč za več kot milijon ton onesnažene vode, ki je prestala postopek dekontaminacije, a jo bo treba dodatno filtrirati, da bi iz nje odstranili škodljive izotope. Napovedali so tudi, da bodo odpadne snovi iz jedrske elektrarne, preden jih bodo izlili v ocean, razredčili z vodo do ravni, ki jo predpisujejo mednarodni standardi. Tisto, kar skrbi ribiče, ekološke aktiviste in vse, ki so v neposrednih stikih z morjem, je dejstvo, da so kontejnerji, v katerih shranjujejo onesnaženo vodo, skoraj polni in da je izlitje vode v ocean bolj poteza iz obupa, ne premišljena strategija odprave jedrske krize po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki je pred desetletjem prizadel severovzhodni del Japonske.
»Izbrali so najcenejšo možnost: izlitje vode v Tihi ocean, namesto da bi uporabili najboljšo možno tehnologijo minimaliziranja nevarnosti sevanja s hranjenjem in procesiranjem vode na dolgi rok,« je dejal Kazue Suzuki iz japonske podružnice organizacije Greenpeace. »Japonska vlada je znova izdala ljudstvo Fukušime.«
Tajvan in Koreja tokrat s Kitajsko
Vprašanje, kaj storiti z vodo iz jedrske elektrarne, je takoj postalo zunanjepolitični predmet spora. Čeprav je vodstvo v Washingtonu podprlo Tokio s trditvijo, da je vse, kar je sklenila Sugova vlada, skladno s svetovnimi standardi, sta se ameriška zaveznika Južna Koreja in Tajvan tokrat strinjala s Kitajsko, ki je napovedano izlitje razglasila za »izredno neodgovorno«.
Vodstvo v Pekingu je včeraj pozvalo Japonsko, naj to odločitev umakne, ob tem pa zagrozilo, da si bo v nasprotnem primeru »zadržalo pravico do nadaljnjega ukrepanja«. Podobno se je odzvala Južna Koreja, katere vlada je napovedala, da bo »uvedla vse nujne ukrepe«, da bo zaščitila svoje prebivalstvo pred kontaminirano vodo iz Fukušime. Pred japonskim veleposlaništvom v Seulu se je takoj zbrala skupina aktivistov in sosednjo državo obtožila »jedrskega terorizma«.
Tudi tajvanski svet za jedrsko energijo je izrazil negodovanje zaradi napovedanega izlitja vode iz jedrske elektrarne. Čeprav je 24-milijonski otok po zračni črti več kot 2000 kilometrov oddaljen od Fukušime, ocean vse države tega
• Največji skeptiki ob napovedanem izpustu vode v ocean so Japonci.
• Azijske sosede so kritične ne glede na politično pripadnost.
• Konstruktivne odnose med velesilama je pričakovati le na področju ekologije.
območja povezuje z resursi, s tem pa tudi z onesnaženjem. Poleg tega imajo vse družbe Daljnega vzhoda do jedrske energije poseben odnos že zato, ker so se znašle v dilemi, povezani z jedrskim orožjem. Prav zaradi tega, ker sta Kitajska in Rusija uradno jedrski sili, Severna Koreja pa nepriznana jedrska sila, se je že desetletja postavljalo vprašanje, ali bi morali Japonska, Južna Koreja in Tajvan razvijati svoje jedrske bombe ali vsaj dopustiti, da na njihovem ozemlju jedrsko orožje namestijo ZDA. Prav na Tajvanu se je protijedrsko gibanje razvilo iz upora proti vsakršni povezavi med jedrsko energijo in oboroževanjem (ki je bila potencialno dokaj tesna). Že beseda »jedrsko« ima v tem delu Azije močno ekološko politično konotacijo, ki jo zagovarja veliko državljanov.
John Kerry na turneji
Novo razvrščanje daljnovzhodnih držav po kriterijih jedrske varnosti poteka v trenutku, ko se ameriški predsednik Joe Biden pripravlja na vlogo gostitelja vrhunskega podnebnega srečanja svetovnih voditeljev, ki bo 22. aprila, torej na svetovni dan Zemlje. To bo hkrati priložnost za prvo virtualno srečanje Bidna s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, še pred tem bo ta teden obiskal Kitajsko ameriški podnebni odposlanec John Kerry.
Kerry bo v Šanghaju danes in jutri, njegov pogovor s kitajskim kolegom Xie Zhenhuaom naj bi bil protiutež nedavnemu srečanju visokih funkcionarjev obeh držav na Aljaski. Edino področje, na katerem je še mogoče pričakovati konstruktivne odnose med velesilama, je ekologija in Kerry prihaja na Kitajsko, da bi razširil sodelovanje na področju omejitve izpustov škodljivih plinov.
Kerry je v začetku meseca obiskal nekaj azijskih držav, vključno z Indijo, njegovo glavno sporočilo tej celini pa je, da nobena država ne more sama rešiti problema podnebnih sprememb. »Da bi se to zgodilo, potrebuje vsak od nas za mizo vsakogar od preostalih, « je poudaril.
Azija je o tem vprašanju medtem postala kooperativna, in prav Japonska bo ta mesec zvišala cilje. Ob tem je napovedala, da bo do leta 2030 svoje izpuste, v primerjavi z letom 2013, znižala za 45 odstotkov. Suga namerava do leta 2050 popolnoma odpraviti izpuste škodljivih plinov.
A kako to uresničiti brez jedrske energije? Fukušima je simbol vsega tistega, kar nasprotniki jedrske energije poudarjajo kot argument za dokončno odpravo tega vira energije. Prav radioaktivni izotopi, ki bi se lahko z odpadno vodo iz jedrske elektrarne zlili v ocean, so sinonim za veliki »ne« jedrski opciji. Paradoksalno je prav to, da bodo največji del pričakovanega povečanja energije iz jedrskih elektrarn v prihodnjem obdobju proizvedli v kitajskih reaktorjih.
Fukušima je hkrati veliki poziv k tehnološki inovaciji, morda celo revoluciji. Ali bo postala most prek razburkanih voda svetovne ekološke zavesti, je odvisno od vrste stvari. Predvsem od tega, koliko bomo vsi dojeli, da nas oceani pa tudi zrak povezujejo. Nihče jih ne more spremeniti sam.