Nemcem se obeta policijska ura
Boj proti epidemiji Deželni model ukrepanja je v Nemčiji preteklost, prihaja centralno odločanje
Nemški model upravljanja epidemije, ki je temeljil na usklajevanju med 16 zveznimi deželami, je neslavno propadel. Zvezna vlada je uresničila napoved in sprejela novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katero bo imela v rokah škarje in platno. Novela med drugim uvaja policijsko uro in dodatne omejitve, a potrditi jo morajo še poslanci. dopisnica iz Frankfurta
Kanclerka Angela Merkel je bila zelo nezadovoljna ob dejstvu, da so posamezne zvezne dežele nazadnje sprejeta pravila izvajale po svoje. Čeprav so se dogovorili, da morajo zapreti večino nenujnih trgovin in storitev ter omejiti stike med ljudmi, ko incidenca okužb tri dni zapored preseže 100 primerov na 100.000 prebivalcev, tega mnoge dežele niso upoštevale. Ponekod so mejo za uvedbo teh ukrepov precej zvišali, ponekod so trgovinam omogočili odprtje po načelu rezervacije termina za nakupovanje, ponekod so šli še dlje in so med velikonočnimi prazniki omogočili prenočitve v hotelskih nastanitvah.
Zdaj naj bi bilo samovolje dežel konec. V noveli zakona sta predvidena sprejetje ukrepov v zvezni vladi in avtomatična veljavnost v vseh deželah. »Z zakonom bo konec ugibanja, kaj velja ob kakšni incidenci,« je danes dejala kanclerka in opozorila, da bo prepozno, če bodo čakali, da bodo polne vse postelje na intenzivni negi. Njena vlada si želi spraviti novelo skozi parlamentarno proceduro po hitrem postopku, torej v prihodnjih 10 do 14 dnevih, za kar potrebuje dvotretjinsko večino in podporo opozicije. A za to po doslej znanih informacijah ni podpore iz poslanskih skupin. Liberalci so zgroženi predvsem zaradi uzakonitve policijske ure, ki je po njihovi oceni neučinkovit ukrep.
Zeleni načelno za
Tudi v stranki Zeleni niso navdušeni nad določenimi zakonskimi ukrepi. Nasprotujejo policijski uri, ki da je nesorazmeren ukrep. Sopredsednik stranke Robert Habeck temeljno usmeritev novele zakona in poenotenje ukrepov po celotni državi sicer podpira, a meni, da bi morali več narediti za preprečitev okužb na delovnih mestih. Med drugim se zavzemajo za obvezno testiranje zaposlenih, ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v javnih uradih. V noveli je sicer predvideno, da bodo podjetja zaposlenim, ki večinoma delajo v prostorih delodajalca, morala omogočiti testiranje najmanj enkrat na teden. A delojemalci bi lahko testiranje tudi zavrnili. O obveznem testiranju tako pravzaprav ni mogoče govoriti. Delodajalci in del politike, ki je bliže gospodarstvu, temu predlogu niso naklonjeni. Delodajalci so opozorili, da bo to gospodarstvu na mesec povzročilo 7 milijard evrov dodatnih stroškov.
Testiranja se obetajo tudi šolarjem. Ti bi se morali po trenutno znanih informacijah testirati dvakrat na teden. Ali bo testiranje obvezno ali ne, ni znano. Šole bi sicer zaprli šele, ko bi sedemdnevna incidenca potrjenih okužb presegla 200 primerov na 100.000 prebivalcev, nad incidenco 100 pa bi šole še naprej ostale odprte po mešanem modelu, ki predvideva polovično zmanjšanje razredov in izmenično obiskovanje pouka na šolah. Močno bi omejili tudi zasebna druženja. Ta bi bila tako na javnih površinah kot med štirimi stenami mogoča le še z eno osebo iz drugega gospodinjstva, zaprli bi tudi vse nenujne trgovine in storitve, vključno z gastronomijo, turizmom in športom za več kot dve osebi oziroma člane istega gospodinjstva.
Po trenutnih podatkih bi ukrepi iz novele pomenili, da bi policijska ura veljala v več kot polovici države, zaprli bi skoraj vse trgovine in storitve, marsikje bi morali zapreti tudi šole, saj je incidenca ponekod precej nad 200 potrjenimi primeri okužbe. Na državni ravni trenutno sedemdnevna incidenca znaša okoli 140 primerov na 100.000 ljudi. Omejitve bi veljale, dokler incidenca tri dni ne bi bila pod 100 potrjenimi primeri okužbe.
V Nemčiji je več kot tri milijone potrjenih primerov okužbe s koronavirusom. Umrlo je več kot 79.450 ljudi.
• Policijska ura bi veljala med 21. in 5. uro.
• Po trenutnih podatkih o incidenci bi morali zapreti več kot polovico države.
• Doslej so z enim odmerkom cepili 16 odstotkov, z dvema pa 6 odstotkov ljudi.