Pa kaj tem ljudem ni jasno?!

Poznam učitelja srednjih let, ki je po cepljenju z AstraZeneco imel hude glavobole, visoko vročino, tri dni se je zelo slabo počutil, in kdo ga bo zdaj prepričal, da se še drugič cepi z enakim cepivom. Nekateri strokovnjaki nas sicer prepričujejo, da je statistično gledano korist od cepljenja stoodstotno večja od tistih nekaj smrti ali hudih obolenj. A za tiste, ki hudo zbolijo ali umrejo, in za njihove družine, je ta korist ničodstotna. Še nasvet pristojnim – ne silite ljudi v cepljenje z AstraZeneco, zavrzite cepivo. (Podarite ga tistim, ki zaupajo.)

Še nekaj o organizaciji cepljenja v Sloveniji. Katastrofa! Nekaj sto starejših ljudi je v Ljubljani več ur stalo v vrstah za cepljenje, zdaj pa pristojni drug drugega obtožujejo za slabo organizacijo. Povprečen srednješolec bi sistem cepljenja bolje pripravil od pristojnega koordinatorja. Gospod Kacin je v svojem stilu rajši kritiziral uspešno organizacijo cepljenja po nekaterih občinah (Kočevje, Velenje ...), namesto da bi jih pohvalil in morda prevzel kakšno uspešno metodo. Tudi kot vladni govorec je s svojimi ciničnimi pripombami marsikomu šel na živce. Svojo vlogo pred 30 leti je odlično opravil in je morda čas, da se malo spočije.

Marjan Stokanovič

Ko gledam na televiziji, kako množično pri nas in po svetu ljudje protestirajo proti omejitvam, ki jih zahtevajo oblasti za omejevanje širjenja bolezni, postanem žalosten. Pa kaj tem ljudem ni jasno?

Ponovimo, kolikor se da na kratko.

Napada nas hudo nalezljiva virusna bolezen, covid. Posebno hudo je, ker znanost še ni iznašla aspirina ali penicilina za zdravljenje te bolezni, temveč se mora naše telo proti njej, če je napadeno, boriti samo. In tudi to, da nekateri bolniki sploh nimajo težav, ne vedo, da so bolni, a veselo prenašajo virus v svojo okolico. Drugi pa ali jo prenesejo zlahka ali trpijo peklenske muke in često umrejo. Prenaša se z bolnega človeka na zdravega preko kapljic, ki jih izdihnemo pri izdihu ali kašljanju in jih ali takoj vdihnemo ali počasi padejo na površine, kot so mize, stoli, tla. A v zaprtih prostorih se te kapljice spremenijo v aerosol, tako majhne delce, da ne padejo na tla, temveč lebdijo v zraku, podobno kot vonj, a jih ne zavonjamo. Ko dobimo vase zadostno količino teh virusov, pač zbolimo. Recimo tej količini kritična količina.

Kritično količino dosežemo tem prej, čim dalj se zadržujemo v bližini bolnika ali bolnikov. Kritična količina je pri zelo nalezljivih boleznih manjša in se hitreje okužimo, pri manj nalezljivih pa večja in je potrebno več druženja z bolniki. Odvisna je tudi od jakosti našega imunskega sistema.

Zato odobravam vse tiste ukrepe, ki prepovedujejo vse, kar se dogaja v velikih množicah v zaprtih prostorih, kjer dosežemo kritično količino dokaj hitro. Vsa plesišča, gledišča, zabavišča gredo virusu »na roko«, kot temu rečemo, in prav je, da jih oblast zapre. In prav tako vesela druženja v privatnih stanovanjih, saj je virusu vseeno, kje dobi priložnost razmnoževati se. In ker se ta privatna druženja običajno zavlečejo v noč, je prav, da te veseljake policija polovi ponoči, ko se vračajo domov, saj kršijo »policijsko uro«. Ta je bila s tem utemeljena. Tudi omejitev gibanja ljudi na smiselno razdaljo, regijo, je v redu. Saj lahko tako v regiji, kjer se ljudje obnašajo zaščitniško in so stanje okuženosti spravili dol, njih trud pokvarijo obiskovalci, bolniki drugih regij, kjer se ljudje bolj požvižgajo na ukrepe.

Ja. Smo v neke vrste vojni. Sovražnik v tej vojni je virus. In v vsaki vojni so tudi žrtve. In to ne le tisti, ki zbolijo ali umrejo, temveč tudi tisti, ki si zaradi ukrepov ne morejo služiti kruha. Umetniki, gledališčniki, turistični delavci, gostinci in podobni. In študenti, maturanti, gimnazijci, ki bodo nedvomno težje osvojili znanja, potrebna za uspeh. In mladi, ki bodo nekaj let lepote svoje mladosti izgubili, ker se ne smejo družiti, smejati, plesati in peti, kar naredi mladost lepo. In ta vojna bo, kot vidim, še dolga. Protestniki, ki sem jih omenil na začetku, so neke vrste kolaboranti sovražnika. Še posebej obsojam tiste zdravnike, ki javno pravijo, da umirajo ljudje tudi zaradi drugih bolezni. To je seveda res. Toda tiste bolezni nimajo take sposobnosti širjenja med prebivalstvom, kot ta salamenski covid.

Olje na ogenj protestantov pa priliva oblast z nekaj nesmiselnimi ukrepi: nošenje maske na prostem, če smo sami, nima velikega smisla, saj se virus, če smo bolni in ga izdihnemo na prostem, hitro razredči in tako porazgubi. Potrebno pa je natakniti masko, čim srečamo znanca in se z njim zapletemo v klepet.

Glede zaprtja šol še nisem prav prepričan: če otroci do neke starosti dejansko ne prenašajo bolezni, potem je smiselno pustiti osnovne šole prve triade in vrtce odprte, le uslužbenci bi morali biti zdravi, testirani in iz preventivne previdnosti nositi maske.

Sicer pa so ukrepi dokaj dobro zastavljeni, a problem bo ostal, saj je veliko ljudi, ki jih, kljub zagroženi kazni, protestno ne bodo upoštevali. Zato je treba računati, da bo ta vojna še dolga in da bomo pokopali v čast našega nesoglašanja še veliko žrtev.

Vilko Sustič