Ali gre zaupati znanosti?
Včeraj sta bili v revijah Lanceta objavljeni dve ločeni študiji o nalezljivosti in smrtonosnosti britanske različice virusa sars-cov-2, ki nosi oznako B.1.1.7. Študiji sta pokazali, da je britanska različica bolj nalezljiva od originalne kitajske, da pa hkrati ni tudi bolj smrtonosna in da tudi ne prinaša težjega poteka bolezni. Sredi marca je bila v reviji Nature prav tako objavljena študija o smrtonosnosti britanske različice v primerjavi s kitajskim originalom, ki pa je pokazala, da je verjetnost smrti pri tistih, ki se okužijo z britansko različico v 28 dneh od okužbe, 55 odstotkov večja od takšne usode pri okužbi z originalom.
Tako Nature kot Lancet (The Lancet Infectious Diseases in The Lancet Public Health) sta ugledna izdajatelja znanstvenih člankov. Preden je neka raziskava oziroma strokovni članek objavljen v takšni reviji, ga v okviru tako imenovanega »peer review« običajno pregleda več strokovnjakov z raziskovalnega področja. Uredniki revij od avtorjev pogosto zahtevajo popravke, veliko člankov je zavrnjenih, ker ne izpolnjujejo pogojev, mnogi so v postopku pregleda tudi mesece, celo leta, preden so objavljeni. V strokovnost vseh treh člankov, v kakovost podatkov, kakovost analize teh podatkov in kakovost pregleda, se na tej točki ne bomo spuščali, saj za takšno analizo nismo kompetentni.
Pa vendar. Ko sredi najresnejše zdravstvene krize našega časa stroka v svetovno uglednih znanstvenih revijah na dan bruha študijo za študijo, ki javnosti sporočajo diametralno nasprotne informacije, se moramo vprašati, kaj je s to sliko narobe. Tisti, ki nekoliko bliže spremljamo nastajanje strokovnih člankov, vemo, da lahko današnje »resnice« že jutri ovrže nova »resnica«. Pa vendar. Ali (koronska) stroka v želji po biti prvi z objavo glede določenega vprašanja podira lastna pravila glede kakovosti v posameznih fazah raziskave ali celo v vseh?
Dejstvo je, da javnost hlepi po zanesljivih informacijah o koronavirusu. Na tisoče drugih raziskav v teh istih revijah gre mimo nas, kot da ne obstajajo. Tudi če so si prav tako diametralno nasprotne v dognanjih. In gotovo so si številne. Po svoje je to del znanstvenega procesa. A v teh razgretih časih je razširjanje diametralno nasprotnih »resnic«, ki naj bi celo imele podlago v znanosti, hudo nerodna reč. Predvsem zato, ker so ta dognanja pogosto podlaga za omejevanje svoboščin ljudi.
Konec koncev, kakšna je razlika med tistim, ki kriči, da so maske nateg, in znanstveniki, ki na podlagi podatkov in njihove analize pridejo do zaključka, da je virus bolj in hkrati enako smrtonosen? Še posebno če, na primer, k temu dodamo še svež podatek irskega Nadzornega centra za varovanje zdravja (HPSC), da so na prostem zaznali le 0,1 odstotka prenosa vseh okužb s sars-cov-2. Hja, hudo nerodna reč, ko pa nas je zdravnica Tina Bregant prepričevala, da nas bodo koronski aerosoli zasačili, ko bomo slučajno pritekli po gozdni poti za okuženim tekačem pred nami. Vključujoč katastrofalno dogajanje s cepivom AstraZeneca, pri katerem se laiki upravičeno sprašujemo, ali gre za znanost ali le za političnoekonomske igrice, moramo žal ugotoviti, da si znanost in njeni piarovci v tej krizi nikakor ne delajo usluge.
Naš problem niso potrči, antimaskarji in anticepilci. Naš problem so prej omenjeni diametralno nasprotni zaključki znanstvenih raziskav, razni kacini, hojsi in člani svetovalnih skupin, ki koronske ukrepe zavijajo v celofan dozdevnih znanstvenih resnic. Naš problem so vehementne trditve stroke o dejstvih, ki to niso. In to bi nas moralo skrbeti. Ta lahkotnost, s katero premnogi s političnim ali znanstvenim pedigrejem v javnost lansirajo »dejstva« in »resnice«. V bran znanosti. Dejstvo je, da nas bo prav znanost nazadnje potegnila iz koronskega brezna. S cepivom. A tudi na tej točki zgodba z AstraZeneco ne vzbuja zaupanja, ki pa je za doseganje zadostne precepljenosti de facto življenjsko pomembna.
Naš problem niso potrči, antimaskarji in anticepilci. Naš problem so diametralno nasprotni zaključki znanstvenih raziskav, različni kacini, hojsi in člani svetovalnih skupin, ki koronske ukrepe zavijajo v celofan dozdevnih znanstvenih resnic.