Porsche bi Rimca uvrstil na borzo
Avto-moto Hrvaški razvijalec superzmogljivih električnih avtomobilov išče sredstva za širitev dejavnosti
Podjetje Rimac, hrvaški specialist na področju superzmogljivih avtomobilov, je že večkrat napovedalo širitev dejavnosti, zdaj pa to udejanja s konkretnimi načrti za nov razvojno-proizvodni kompleks v bližini Zagreba. Toda za širitev potrebuje sveža sredstva, ki so mu jih do zdaj večinoma zagotavljali avtomobilski proizvajalci.
Za Matejem Rimcem je tako največji lastnik družbe Porsche, med lastniki pa je tudi Hyundai. Porsche je nedavno svoj delež povečal s 15 na 24 odstotkov, Rimac je s tem pridobil 70 milijonov evrov.
Prav Porsche oziroma Volkswagen ( nemški velikan je v večinski lasti proizvajalca športnih avtomobilov) je tudi najbolj naklonjen posebnim, a po svoje tveganim oblikam financiranja, ki jih je doslej uporabilo kar nekaj zagonskih podjetij na področju elektromobilnosti. Porsche je te oblike financiranja predlagal po tem, ko je Rimac zavrnil transakcijo, s katero bi Rimac od Volkswagna odkupil delež v proizvajalcu luksuznih avtomobilov Bugattiju, Porsche pa bi izdatneje dokapitaliziral Rimca in postal njegov večinski lastnik.
Rimca zanima razvoj
Rimac v tem trenutku zaposluje okoli 1000 ljudi, že lani je napovedal širitev, nedavno pa so objavili tudi bolj konkretne načrte za proizvodno-raziskovalni kompleks na območju Svete Nedelje pri Samoborju. Ta naj bi bil dokončan že leta 2023, vanj bodo vložili 200 milijonov evrov, potem ko bo začel delovati, pa naj bi se po njihovih navedbah število zaposlenih povečalo na 2500.
Rimac je sicer v javnosti postal znan, ko je leta 2011 predstavil svoj prvi superzmogljivi električni avtomobil C1, ki so ga pripravili v nekaj primerkih, leta 2018 so predstavili naslednika C2, ki naj bi šel zdaj končno v proizvodnjo. Vendarle je Rimčeva vloga bolj kot v proizvodnji lastnih avtomobilov v razvoju rešitev na področju električnega pogona za različne druge proizvajalce, doslej so delali že za Aston Martin, Köenigsegg, Pininfarino, tudi za Hyundai in Porsche.
Kot je ustanovitelj in direktor Mate Rimac včeraj dejal za agencijo Bloomberg, bodo glede avtomobilov lastne znamke ostali pri majhnih serijah (na primer okoli 100), da ne bi bili tekmeci prej omenjenim proizvajalcem, s katerimi sodelujejo.
Agenciji so tudi zaupali, da so v petih od zadnjih osmih let poslovali pozitivno, konkretno, da so v letu 2019 ustvarili 23 milijonov evrov prihodkov in 1,4 milijona dobička, za lani podatki še niso revidirani, a naj bi bili še boljši.
• Rimac išče 200 milijonov evrov za zgraditev proizvodno-razvojnega kompleksa.
• Družba se bo usmerila v razvoj komponent električnega pogona.
• Superzmogljive avtomobile bo izdelovala v majhnih serijah.
S SPAC posredno na borzo?
Se pa, kot je Mate Rimac povedal za Bloomberg, vsaj ogledujejo tudi za novimi načini financiranja, ki jih uporabljajo različna zagonska podjetja. Ena od možnosti, ki pa ji Rimac ni naklonjen, je celo posredna uvrstitev delnic družbe na borzo s pomočjo ustanovitve posebne družbe za prevzem podjetij (z angleško kratico SPAC). To je družba brez posebne dejavnosti, ki ima v osnovi obliko holdinga. Sredstva se zberejo z javno ponudbo delnic in zato so tudi delnice družbe takoj po ustanovitvi uvrščene na borzo. Edini namen družbe je prevzem ciljnega podjetja ali skupine podjetij.
Zasnova ustanovitve take družbe sicer ni novost. Na kar nekaj področjih se, na primer, ustanavljajo projektne družbe (z angleško kratico SPV), in sicer s ciljem izvedbe natančno določenega projekta. SPAC je izvedenka te oblike. Po poročanju Bloomberga nameravajo ameriški regulatorji zaradi vedno pogostejše oblike uporabe SPAC zaostriti pogoje ustanavljanja tovrstnih družb z večjim obsegom računovodskega poročanja in razkritij. Takšni spremembi bodo verjetno hitro sledili tudi drugi regulatorji finančnih trgov. Tako bo morda zaostritev pogojev rešila Rimca pred borzno kotacijo družbe, kar bi pomenilo, da bi morala družba redno in v večjem obsegu razkrivati poslovanje. Ob tem pa Mateja Rimca skrbi tudi to, da tovrstni holdingi primarno gledajo finančne učinke in pogosto ne uresničujejo dolgoročnih razvojnih ciljev podjetja, ki ga prevzamejo.