Med epidemijo je več motenj spanja
Spalne težave Več motenj spanja je danes mogoče pripisati težavam zaradi krize, pa tudi zaradi okužbe s koronavirusom
Urejeno spanje za zdravo prihodnost je letošnji slogan, ki so ga predstavili ob svetovnem dnevu spanja. Po priporočilih Nacionalne fundacije za spanje je primerna količina spanja za zdravega odraslega od 7 do 9 ur na noč, za mladostnike pa od 8 do 10 ur. Potreba po spanju se s starostjo zmanjšuje.
Med epidemijo je tudi več motenj spanja, so ugotavljali strokovnjaki na spletnem predavanju Vzemite si trenutek za svoje zdravje, ki ga je pripravila organizacija Bureau Veritas skupaj z nevrorehabilitacijskim centrom Itero in centrom za motnje spanja na ljubljanskem UKC.
Nevarno izmensko delo in nadure
Pomanjkanje spanja, težave s spanjem in preutrujenost vodijo do raznih kognitivnih motenj, kar vpliva na marsikaj, od spomina do naših refleksov, je opozoril dr. Uroš Korošec, direktor organizacije Bureau Veritas Slovenija, ki se ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu.
Več motenj spanja je še posebno na delovnih mestih z izmenskim delom in pogostim delom prek rednega delovnega časa. Izpostavljena so delovna mesta z velikimi psihičnimi obremenitvami, še posebno med epidemijo covida-19, ko se marsikatero podjetje bori za obstoj, pa tudi tista, kjer je veliko dela na terenu in je potrebna udeležba v prometu, opozarja dr. Korošec.
Začarani krog nespečnosti
Specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja ter vodja centra za motnje spanja na ljubljanski nevrološki kliniki dr. Leja Dolenc Grošelj, ki je evropska strokovnjakinja za medicino spanja, je povedala, da je nespečnost med pandemijo po vsem svetu močno narasla, težave ima od 30 do 40 odstotkov splošne populacije. Že več kot 25 let se s kolegico dr. Barbaro Gnidovec Stražišar ukvarjata z motnjami spanja na evropski ravni, a takšnih številk še nikoli ni bilo. Več težav z motnjami spanja je danes mogoče pripisati težavam ljudi zaradi krize, pa tudi zaradi okužbe s koronavirusom.
Po podatkih, objavljenih lani v ugledni znanstveni reviji The Lancet Psychiatry, je nespečnost pogost simptom okužbe s koronavirusom. V akutni fazi se pojavlja pri 40 odstotkih zbolelih in je drugi najpogostejši simptom okužbe. Po novejši študiji, objavljeni v tej reviji januarja, pa ima 26 odstotkov tistih, ki so okužbo preboleli, težave s spanjem še po šestih mesecih.
Poleg tega je pandemija z zdravstveno in gospodarsko krizo zelo povečala tveganje za nespečnost uspavanja: »Na začetku smo se bali, kaj bo, ali imamo dovolj zaščitnih sredstev in kakšen je virus, ki ga nismo poznali. Podjetja imajo težave, delo in šolanje potekata od doma. To se velikokrat kaže pri nespečnosti uspavanja, ko imamo težave, da o tem zvečer premišljujemo, težko izklopimo misli, pojavita se strah in tesnoba, težko zaspimo,« razlaga Dolenc Grošljeva.
Kot opozarja, so raziskave med tistimi, ki so delali v času epidemije, pri čemer ne gre samo za zdravstvene delavce, temveč tudi druge, med njimi zaposlene v podjetjih, pokazale, da jih ima kar tretjina simptome nespečnosti. Poleg tega so pogosto poročali še o znakih anksioznosti in depresije, kar vodi v začarani krog nespečnosti.
Petina prometnih nesreč zaradi zaspanosti
Kronična nespečnost se kaže na več načinov. Ti ljudje imajo težave ponoči, lahko gre za nespečnost uspavanja ali pa hitro zaspijo in se ponoči pogosto prebujajo; lahko se zbudijo zgodaj zjutraj, ob 3. ali 4. uri, in nikakor ne morejo več zaspati. Imajo tudi težave čez dan, so utrujeni, slabo se počutijo, težko se zberejo ali jim nagaja spomin, težje delujejo v timu in družini, imajo motnje razpoloženja, so bolj razdražljivi.
Po definiciji kronične nespečnosti morajo opisane težave trajati najmanj tri mesece, vsaj trikrat na teden, in motenj spanja ni mogoče razložiti z drugo boleznijo. »Utrujeni smo, imamo nižji prag bolečine, na primer glavobole, lahko se pojavijo kognitivne motnje, težave s spominom, pozornostjo, koncentracijo, s sprejemanjem odločitev in reševanjem problemov. Imamo vedenjske motnje, postanemo bolj hiperaktivni, impulzivni, težje sodelujemo,« opisuje Leja Dolenc Grošelj.
Ko smo v opisanem začaranem krogu, težko delujemo podnevi in težko spimo. Včasih ljudje zaradi tega začnejo uporabljati razne psihostimulanse, kofein, alkohol, droge in druge substance, tudi marihuano in kanabidiol (CBD), ki stanje še poslabšajo. »Vemo, da neprekinjena budnost, ki traja 17 do 18 ur, povzroča napake pri vožnji, primerljive s tistimi, ko je stopnja alkohola v krvi 0,5 grama na liter. Neprekinjena budnost, dolga 24 ur, pa povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive s stopnjo alkohola 1 gram na liter. Petina vseh prometnih nesreč je posledica zaspanosti,« svari zdravnica.
Manj spanja, več možnosti za okužbo
Če slabo spimo, če je spanec kratek in slabe kakovosti, s pogostim prebujanjem, se slabša tudi naš imunski sistem, s čimer se poveča možnost infekcije: »Tudi pri drugih respiratornih okužbah so študije pokazale, da imajo odrasli, ki spijo manj kot sedem ur, do 30 odstotkov večjo verjetnost, da bodo zboleli za neko okužbo v primerjavi z nekom, ki je spal normalno, torej izpolnil svoje potrebe, in je bil okužen z istim virusom. Pomanjkanje spanja poslabša imunski odgovor organizma na cepivo,« pravi strokovnjakinja.
Če imamo težave s spanjem, se moramo pogovoriti z osebnim zdravnikom, ki nato izključi druge morebitne vzroke. Lahko gre za motnjo v delovanju ščitnice, motnje razpoloženja, hudo tesnobo, panične napade, za vse to je potrebno ustrezno zdravljenje. Ko osebni zdravnik izključi te možnosti, je smiseln pregled pri specialistu za motnje spanja, ki opravi nevrološki pregled in usmerjeno obravnava motenje spanja, svetuje dr. Leja Dolenc Grošelj.
Največ akutnih miokardnih infarktov zgodaj zjutraj
Specialistka otroške nevrologije in pediatrije dr. Barbara Gnidovec Stražišar s centra za motnje spanja, ki že več kot dvajset let proučuje spanje in motnje spanja pri otrocih, ima tudi naziv evropske somnologinje – strokovnjakinje za medicino spanja, je opozorila, da dve tretjini Slovencev spita premalo. V raziskavi Z zdravjem povezan življenjski slog, ki jo je NIJZ izvedel lani, so ugotovili, da v starostni skupini od 18 do 74 let priporočenih 7 do 9 ur spi samo 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk. Le 22 odstotkov mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč. Med epidemijo se je to še poslabšalo.
Ljudje smo cirkadiana bitja: »Če želimo, da se bomo dobro počutili in da bomo zdravi, morajo biti vsi naši ritmi v telesu zelo dobro usklajeni. Glavni generator naših ritmov je naša notranja biološka ura v možganih, ta uravnava vse druge ritme v vseh perifernih delih telesa, kot so izmenjavanje spanja in budnosti, nihanje telesne temperature, izločanje različnih hormonov, med njimi kortizola, rastnega hormona in podobno. Največ akutnih miokardnih infarktov je v zgodnjih jutranjih urah. Glavni usklajevalec naših notranjih ritmov je hormon spanja melatonin, ki se izloča iz češarike, pod vplivom glavne cirkadiane biološke ure,« razlaga dr. Gnidovec Stražišarjeva.
Redne ure uspavanja in prebujanja
Kot pravi, je najpomembnejši signal, na katerega se odziva naša biološka ura, svetloba. Da bodo naši notranji ritmi dobro usklajeni s 24-urnim ritmom dneva in noči, je pomembno, da smo izpostavljeni svetlobi čez dan in ne ponoči. Zvečer, ko se zmrači, se začne izločati hormon spanja in to nam narekuje obdobje počitka, takrat naj bi spali.
»Vendar svetloba ni edini signal. Ker je naša notranja biološka ura nagnjena k temu, da bi bil njen lastni notranji ritem daljši od 24-urnega dnevnega ritma, je zelo pomembno, da vzdržujemo redne ure večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Najbolje je imeti redno strukturo dneva, redne ure obrokov in predvsem ritem družabnih dejavnosti. To je tisto, kar se je med epidemijo ob šolanju na daljavo in delu na domu pogosto porušilo. Čeprav imamo zjutraj nekoliko več časa za spanje, lahko neenakomerni ritem prehranjevanja, dejavnosti, premalo gibanja na svežem zraku privedejo do tega, da se naši notranji ritmi porušijo. To vodi v slabo počutje,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Škrjanci in sove
Pravi, da se rodimo z biološko danostjo, da smo škrjanci ali sove, kar pomeni, da smo »jutranji ali pozni kronotipi«. Ljudje, ki so nagnjeni k temu, da gredo zvečer spat prej in zjutraj prej vstajajo brez težav, začnejo zvečer nekoliko prej izločati melatonin kot ljudje, ki so pozni, ki se zvečer uspavajo pozno in zjutraj tudi težje vstajajo. Pozneje pa se z razvojem ti naši ritmi spreminjajo.
Pri najstnikih običajno pride do zakasnitve faze biološke ure za dve uri: »Že biološko jim je dano, da se zvečer uspavajo nekoliko pozneje, zjutraj pa težje vstajajo. Njihova cirkadiana faza je zamaknjena za dve uri. Ob uri, ko bi morali v posteljo, da bi lahko zjutraj normalno vstali za šolo, še niso zaspani. Prebujanje najstnika ob 7. uri je podobno kot prebujanje odraslega ob 4. uri zjutraj. Zato je začetek pouka ob 7. uri lahko velik problem,« razlaga zdravnica.
• Po priporočilih mora odrasel človek spati od 7 do 9 ur na noč.
• Po podatkih NIJZ kar dve tretjini Slovencev spita premalo.
• Spati na rezervo se ne da, niti za nazaj niti za naprej.