Dobra četrtina Slovencev s kakšnim kilogramom več
Raziskava SI-PANDA Kako se Slovenci odzivajo na tveganja, ki jih prinaša novi koronavirus – Od marca opazne spremembe na bolje
Smo Slovenci pandemsko izčrpan narod? Na to vprašanje niti raziskava NIJZ z naslovom SI-PANDA o vplivu pandemije na življenje, ki vsaka dva tedna poteka že od konca lanskega leta, nima enoznačnega odgovora. Zakaj? Ker je z eno besedo, še manj pa z oceno, to nemogoče oceniti, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pandemska izčrpanost je namreč naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, katere ukrepi posegajo v vsakdanje življenje. Posledica se kaže v pomanjkanju motivacije za upoštevanje priporočenega ravnanja. »Raziskava daje delni vpogled prav v to, kako se Slovenci odzivajo na tveganja, ki jih prinaša virus sars-cov-2, in na ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja. Če razumemo razmišljanje ljudi, lažje spremenimo njihovo vedenje v pozitivno smer in s tem zmanjšamo širjenje virusa, prav tako pa tudi izčrpanost in stiske ter povečamo kakovost življenja,« dodajajo na NIJZ.
Poslabšanje življenjskega sloga
Raziskovalce kot strokovnjake za javno zdravje je v celotni raziskavi presenetilo predvsem poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev, še posebej visok delež tistih, ki so navedli, da so se manj gibali kot pred epidemijo. V osmem valu raziskave je dobra tretjina anketiranih navedla, da so bili v zadnjih dveh tednih manj telesno dejavni kot pred epidemijo, slaba petina je uživala več nezdrave hrane, dobrih 16 odstotkov sodelujočih v anketi je več kadilo, dobrih 9 odstotkov pa pilo več alkohola. »Če primerjamo vse dosedanje valove raziskave, je pandemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti. Toda ob tem je treba poudariti, da so v zadnjem času, predvsem od marca naprej, opazne spremembe k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Skrb vzbuja tudi podatek, da je najmlajša starostna skupina anketirancev poročala ne samo o najslabšem duševnem zdravju, ampak tudi o najbolj nezdravih navadah življenjskega sloga. Zaradi sočasno zaznanih odloženih stikov z zdravnikom in zdravstvenim timom je pričakovati poslabšanje pandemije kroničnih nenalezljivih bolezni in tudi zato večjo obremenitev zdravstvenega sistema,« pravijo raziskovalci.
Razmeroma visok delež za cepljenje
Se pa v raziskavi kaže razmeroma visok in predvsem stabilen delež oseb, ki menijo, da bo cepljenje ustavilo širjenje novega koronavirusa, in se tudi nameravajo cepiti. V vseh valovih raziskave je prvih več kot 60 odstotkov, drugih pa dobra polovica. V starostni skupini od 65 do 74 let se namerava cepiti nad 80 odstotkov prebivalcev, na splošno je cepljenju naklonjenih več moških kot žensk, večji delež tistih, ki se nameravajo cepiti, je tudi med kronično bolnimi. Na NIJZ imajo za to razlago. Kakor pravi Ada Hočevar Grom, so običajno v javnosti bolj glasni tisti, ki so do cepljenja skeptični, kot tisti, ki ga podpirajo. »Tudi sicer je znano, da so do cepljenja navadno bolj skeptične ženske kot moški, ti pa si običajno v zvezi s cepljenjem želijo več zanesljivih informacij. Glede na to, da bolezen covid-19 manj prizadene mlajšo populacijo, je pričakovan nižji delež tistih, ki se nameravajo cepiti, prav med mlajšimi skupinami anketiranih od 18 do 29 let.«
V raziskavi so preverjali tudi pojavnost duševnih težav med epidemijo. Okoli 19 odstotkov vprašanih marca je odgovorilo, da imajo težave v duševnem zdravju, 11 odstotkov pa znake depresivne motnje. Največ težav z duševnim zdravjem je v vseh valovih raziskave navajala najmlajša starostna skupina anketiranih. Na splošno se sicer nakazuje, še dodaja Hočevar Gromova, da se duševna blaginja izboljšuje tako pri moških kot pri ženskah, kar pripisujejo zmožnosti odraslega prebivalstva, da se prilagodi novim okoliščinam in se lažje spoprijema s stresnimi dogodki. Vendar pa tega ne moremo trditi za mlajše odrasle, zato je treba tej skupini nameniti posebno pozornost. V devetem valu raziskave dobra četrtina anketirancev meni, da je njihov finančni položaj v zadnjih mesecih slabši kot prej, a ta delež se je v primerjavi z decembrom zmanjšal za 3,8 odstotne točke. Svoj finančni položaj kot najslabši zaznavajo spet najmlajši.
Nezdrave navade
Že ves čas epidemije opažamo, da ta vpliva na naše prehranjevalne navade in kot posledica tega na telesno težo. Največji delež tistih, ki so uživali več nezdrave hrane kot pred epidemijo, je bil januarja (27,1 odstotka anketirancev), najmanjši pa v zadnjih dveh valovih, torej marca (18,2 odstotka). Vse bolj opazen pa je trend zmanjševanja deleža tistih, ki so manj telesno aktivni. Od decembra 2020, ko je bilo takih polovica, je v zadnjem valu takih le še dobra tretjina vprašanih. Kot poudarja Matej Gregorič, je epidemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti, a se to počasi spreminja. O najbolj nezdravih navadah življenjskega sloga je sicer spet poročala najmlajša starostna skupina anketirancev.
O dodatno pridobljeni telesni teži je poročalo skoraj 27 odstotkov anketiranih, med njimi 31,3 odstotka žensk in 22,7 odstotka vseh moških anketirancev. »Ker je za debelost značilno, da se zaradi nje lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, vzbuja skrb podatek, da se je telesna teža povečala pri več kot četrtini odraslih s pridruženimi kroničnimi obolenji,« opozarja Gregorič. Od tistih, ki so poročali o pridobitvi dodatne telesne teže med epidemijo, jih je kar dobra tretjina imela depresivno motnjo ali druge težave v duševnem zdravju. Malo več kot šestina vprašanih je v tem obdobju začela pogosteje uživati sladke, mastne in slane prigrizke, največ med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini od 18 do 29 let in v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo oziroma težavami v duševnem zdravju.
Kot spodbudnega Gregorič navaja tudi podatek, da je kar četrtina vprašanih v tem času začela uživati več sveže ali fermentirane zelenjave (kislega zelja in repe), največ takih je v skupini starejših odraslih od 65 do 74 let, žensk v večjem deležu kot moških. »Kaže, da je ta navada med epidemijo porasla tudi v skupini ljudi s kroničnimi obolenji, med katerimi jih slaba tretjina poroča o povečanem uživanju zelenjave; ti so najverjetneje sprejeli to navado zaradi splošnega prepričanja o koristih za izboljšanje imunskega sistema.«
Iz podobnega razloga naj bi dobra tretjina vprašanih med epidemijo začela uživati prehranska dopolnila, ki vsebujejo hranila z vplivom na imunski sistem, ali povečala količino teh pripravkov.