Argumenti za in proti daleč narazen
Socialna kapica Tak sistemski ukrep ne sodi v zakon o debirokratizaciji, ampak v reformo, meni Marijan Papež
Vlada je pred dobrim mesecem v državni zbor vložila predloga zakona o debirokratizaciji, vendar za zdaj še ni znano, kdaj ga bo matični parlamentarni odbor za notranje zadeve začel obravnavati. Čeprav naj bi posegel v kar 20 že veljavnih zakonov, pa je največ pozornosti v javnosti deležno določilo, ki predvideva, da bi se nad zneskom plače 6000 evrov bruto prenehali obračunavati prispevki za socialno varnost. Tako zagovorniki kot nasprotniki uvedbe te socialne kapice pa ostajajo pri svojih stališčih neomajni.
Da je socialna kapica eden ključnih ukrepov, s katerim bi zadržali in privabili bolje plačano delovno silo ter prešli iz »komercializacije mišic v komercializacijo možganov«, je prepričan minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Podobno se je izrazil tudi prvak NSi Matej Tonin ob vladnem sprejetju zakona, ki ga je pripravil strateški svet za debirokratizacijo, da je ukrep namenjen najboljšemu in najproduktivnejšemu kadru. Podpora vseh treh vladnih strank je zagotovljena, zadržke pa že ves čas izražajo v Desusu in večina opozicije.
Poleg sindikatov in Zveze društev upokojencev Slovenije, ki so vlado pozvali, naj predlog umakne, je proti socialni kapici glasovala tudi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Uvedba bi prihodnje leto pomenila za 44,7 milijona evrov izpada prihodkov oziroma celo 65 milijonov, če so mišljeni tudi prejemki, ki so izplačani poleg redne mesečne plače. Menijo, da se podira načelo solidarnosti in da ni predviden vir za nadomestitev izpada.
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo o zadevi odločal 22. aprila, se je pa proti že izrekel generalni direktor Zpiza Marijan Papež. »O socialni kapici se govori že najmanj 15 let. Nisem ji naklonjen, čeprav se zavedam, da bo nekoč uvedena, a nikakor ne sme biti na način, kot je zdaj predlagano, v zakonu o debirokratizaciji, kamor ne sodi. In tudi ne v tem negotovem kriznem času. Naj se o tem razpravlja v reformi, ki bi jo bilo treba začeti pripravljati v prihodnjem letu ali dveh.«
Problematično se mu zdi, da je predlog brez kakršnekoli obrazložitve, analize in uvida, kako tak ukrep posega v pokojninsko in zdravstveno zakonodajo. Na pripombo, da je utemeljitev za vzpostavitev socialne kapice pri 6000 evrih, da visoko usposobljeni kader ne bi odhajal v tujino, pa odgovarja: »Tisti, ki imajo več kot 6000 evrov plače, ne odhajajo. Pogledati bi morali kader, ki prejema od 4000 do 6000 evrov – to so, denimo, strokovnjaki informacijske tehnologije, tudi v javnem sektorju, in inženirji, ki se spogledujejo s službami v tujini. Če pa pogledamo Štajersko, od koder veliko me
• Predlog je, da nad 6000 evri ne bi več obračunavali socialnih prispevkov.
• Zagovorniki trdijo, da bo to zadržalo najboljše kadre.
• Nasprotniki opozarjajo na posledice za zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Svet Zpiza bo o socialni kapici odločal 22. aprila.
dicinskih sester odhaja na delo v Avstrijo: te še zdaleč ne sodijo v ta rang in taka kapica zanje ne pomeni spremembe.«
V pokojninski blagajni bi s kapico manjkalo od 70 do 100 milijonov evrov. »Zadeve niso enoznačne in bi se pri dohodnini tudi poznalo, a je za tako spremembo, ki je sistemska, potrebno več, kot da nekdo samo napiše člen v zakonu. Treba je doseči širši konsenz, tako delodajalcev kot sindikatov, vlade kot strokovnjakov s področja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja,« je prepričan Marijan Papež. Daljši intervju z njim bomo objavili v jutrišnji Sobotni prilogi.