V šolskih kuhinjah vre zaradi dolgov
Denarna stiska Več kot 80 odstotkov šol je leto 2020 končalo s primanjkljajem v skupni višini devet milijonov evrov
Ravnatelji opozarjajo na finančne težave, ki jih je povzročila epidemija covida-19. Zaradi zaprtja šol kuhinje več mesecev niso delovale ali pa so delale precej manj. Do pomoči iz PKP niso bile upravičene, ker se financirajo iz javnih sredstev.
Država je pomagala z ukrepi čakanja na delo in podobno, ampak iz vsega tega so šolski kuharji izpadli. Do teh pomoči namreč niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna, katerih delež prihodkov iz javnih virov je višji od 70 odstotkov. »Preteklo leto smo za kuharje dobili le nadomestila za čakanje na delo aprila in maja, za čas izrednega dopusta marca, ko nismo vedeli, kako naj rešujemo položaj, nismo dobili ničesar. Že tam je bil primanjkljaj. Potem so bile šole spet od oktobra zaprte. Večina šol je zaradi tega povsem nelikvidnih. Na naši šoli je izguba 30.000 evrov,« pravi ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko. Anketa, ki jo je ravnateljem poslal Sajko, je pokazala, da je imelo 81 odstotkov šol v šolskih kuhinjah negativen rezultat, v povprečju so imele tam 19.890 evrov izpada.
Strokovna sodelavka Sviza Jadranka Zupanc pojasnjuje, da se inančne težave s šolskimi kuhinjami pojavljajo že od lanske pomladi: »Normativ pokrije kuharja le za malico. Za pripravo kosil, popoldanske malice, kosil za učitelje ... pa so kuharji zaposleni na tržni dejavnosti. In to ne glede na to, da imamo zakon o šolski prehrani. To torej pomeni, da so ti ljudje zaposleni na trgu, trg pa zaradi epidemije ne deluje.«
Šolske kuhinje so bile v zadnjem letu več mesecev zaprte oziroma so delale precej manj. Ker se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, je več kot 80 odstotkov šol glede šolskih kuhinj poslovalo negativno, tretjina je lansko leto končala z minusom. Nekateri ravnatelji imajo zato resne težave s plačilom obveznosti, tudi plač. Ministrstvo za izobraževanje so na to že večkrat pisno opozorili, a tam rešitve še vedno iščejo.
• Več kot 80 odstotkov šolskih kuhinj je leta 2020 končalo s primanjkljajem.
• Do pomoči iz PKP niso bile upravičene.
• Na problem šole, Sviz in občine opozarjajo že leto dni.
»V šolskih kuhinjah v desetih mesecih naredimo toliko, da imamo za dvanajst plač naših kuharjev. Preteklo leto smo za kuharje dobili le nadomestila za čakanje na delo aprila in maja, za čas izrednega dopusta marca, ko nismo vedeli, kako naj rešujemo položaj, nismo dobili ničesar. Že tam je bil primanjkljaj. Potem so bile šole spet od oktobra zaprte. Večina šol je zaradi tega popolnoma nelikvidnih. Na naši šoli je izguba 30.000 evrov. Tako hudo ni bilo še nikoli,« razlaga ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko. Dodaja, da je na ministrstvo pisal dvakrat in nikoli ni dobil niti odgovora: »Pa še zdaleč nisem pisal edini.
Težave ima namreč večina šol. Na našo anketo je odgovorilo 138 ravnateljev, šol je okoli 450. Na podlagi tega smo ugotovili, da je lani v minusu končalo 29 odstotkov šol, v običajnem letu se to morda zgodi eni ali dvema šolama.«
Anketa, ki jo je ravnateljem poslal Sajko, je pokazala, da je imelo 81 odstotkov šol v šolskih kuhinjah negativen rezultat, povprečno so imele tam 19.890 evrov izpada. Polovica teh šol je primanjkljaj pokrila iz drugih virov, nekaterim so pomagale tudi občine, ki so ustanoviteljice osnovnih šol. Skupaj je samo teh 138 šol pridelalo 2,75 milijona evrov primanjkljaja, ravnatelji ocenjujejo, da je primanjkljaj vseh slovenskih šolskih kuhinj skupaj okoli devet milijonov evrov oziroma deset milijonov, če prištejemo še letošnjega. Poleg tega da imajo manj prihodkov, je tudi več stroškov, saj hrano zagotavljajo skladno s smernicami za preprečevanje okužbe s koronavirusom, kar podraži pripravo obrokov.
Leto dni stara zgodba
Strokovna sodelavka Sviza Jadranka Zupanc pojasnjuje, da se težava s šolskimi kuhinjami vleče že od lanske pomladi: »Normativ pokrije kuharja le za malico. Za pripravo kosil, popoldanske malice, kosil za učitelje … pa so kuharji zaposleni na tržni dejavnosti. In to ne glede na to, da imamo zakon o šolski prehrani. To torej pomeni, da so ti ljudje zaposleni na trgu, trg pa zaradi epidemije ne deluje.«
Država je sicer pomagala z ukrepi čakanja na delo in podobno, ampak iz vsega tega so šolski kuharji izpadli. Do teh pomoči namreč niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna, katerih delež prihodkov iz javnih virov je višji od 70 odstotkov. Šole se večinoma seveda inancirajo iz javnih sredstev. Sviz je dal predlog, da bi to določilo spremenili, a do zdaj se zadeva ni rešila.
Od aprila lani na to opozarjajo tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), pravi generalna sekretarka
SOS Jasmina Vidmar: »Rešitve smo predlagali že v sklopu obravnave predlogov za vključitev ukrepov v pakete za blažitev posledic epidemije, ki so bili naslovljeni na vlado in resorna ministrstva. Ponovno smo ta teden opozorili ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za inance. Pozvali smo, da pristojno ministrstvo urgentno zagotovi sredstva za inanciranje stroškov dela zaposlenih za kuhanje kosil za učence, prav tako krije vse iksne stroške, ki se krijejo iz 'tržne' dejavnosti oziroma iz nejavnih prihodkov, ki so šolam nastali zaradi epidemije. V SOS namreč ne privolimo v to, da se kritje navedenih stroškov prenese na občine, saj bi kritje izpada prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu predstavljalo nenamensko porabo sredstev proračuna občin.«
Iskanje rešitev
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da se problema zavedajo.
Lani spomladi so na podlagi zakona o interventnih ukrepih sprejeli sklep, da so zagotovili nadomestilo plač za čakanje na delo. Za drugi in tretji val rešitev še ni.
Sajko pravi, da so nekateri delali tudi v času zaprtja šol, pripravljali so, denimo, hrano za socialno ogrožene: »Ampak tega je bilo zelo malo, prometa je bilo za 90 odstotkov manj. Pred leti nam je ministrstvo posredovalo usmeritve, naj šolske kuhinje ostanejo v upravljanju šol, saj zagotavljajo visoko kakovost prehrane in storitev. Prepoznali so torej pomembno vlogo šolskih kuhinj, ampak v tem ključnem času ta ugotovitev ni materialno podprta.«