Plačati bo treba manj dohodnine
Paket davčnih sprememb Zniževanje obdavčitve dela ter dohodkov iz kapitala in najemnin – Velik izpad za proračun
Ministrstvo za finance Andreja Širclja se v predlaganih davčnih spremembah osredotoča na zmanjševanje davčnih obveznosti prebivalstva. Eden ključnih ukrepov je postopen dvig splošne olajšave, ki bo povišal neto prejemke. Samo prihodnje leto naj bi davčne spremembe državnemu proračunu odnesle približno 280 milijonov evrov, nato pa vsako leto več. Leta 2025 bi tako skupni izpad presegel 800 milijonov evrov, s predlagano socialno kapico pa bi se približal milijardi evrov.
Ministrstvo je v medresorsko obravnavo dalo predloge sprememb zakonov o dohodnini, davku na dodano vrednost in dohodkih pravnih oseb. Ključne spremembe so pri prvem. Poleg postopnega zvišanja splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov tudi znižanje davčne stopnje za peti dohodninski razred, spremembe pri obdavčitvi nagrade za poslovno uspešnost … Ti ukrepi bodo določenim skupinam zavezancev povečali neto prihodke. Ob tem ministrstvo znižuje obdavčitev dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov. Predlogi iz dohodninskega zakona bodo največje breme za proračun, in sicer bodo prihodnje leto zmanjšali prihodke za 248 milijonov evrov. Postopni dvig olajšave pa bo leta 2023 prinesel dodatnih 191 milijonov evrov izpada, leta 2024 še 178 milijonov evrov in leta 2025 173 milijonov evrov. K temu je treba dodati še predlagano socialno kapico, ki jo uvaja zakon o debirokratizaciji, s katero bi v pokojninski blagajni zmanjkalo od 70 do 100 milijonov evrov.
»Gospodarstvo bomo spodbudili k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke. Z ukrepi bomo razbremenili posameznike, med njimi tudi visoko izobražene, ki so temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev in tudi na bolje plačane zaposlitve,« so cilje davčnih sprememb sporočili s inančnega ministrstva.
Kot poročamo na prvi strani, je ministrstvo za inance v medresorsko obravnavo poslalo novele zakona o davku na dodano vrednost, o davku od dohodkov pravnih oseb in o dohodnini. Predlogi zakonov se bodo predvidoma začeli uporabljati z začetkom prihodnjega leta.
Postopen dvig splošne olajšave
S spremembami zakona o dohodnini nameravajo na ministrstvu pomagati gospodarstvu pri okrevanju in razbremeniti davčne zavezance. Med predlaganimi ukrepi je postopen dvig splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov za davčno leto 2025. Ponovno se uvaja tudi usklajevanje olajšav in neto letnih davčnih osnov na lestvici za odmero dohodnine na podlagi enega merila, in sicer koeicienta rasti cen življenjskih potrebščin. Ta se uporabi le, če je bila inflacija pozitivna.
Kaj dvig splošne olajšave pomeni za prejemnika povprečne plače? Pri dvigu olajšave na 4500 evrov za davčno leto 2022 to pomeni dodatnih okoli 260 evrov na leto, pri dvigu na 5500 evrov za leto 2023 okoli 520 evrov, pri dvigu na 6500 evrov za leto 2024 okoli 780 evrov in pri dvigu na 7500 evrov za davčno leto 2025 okoli 1000 evrov dodatnih neto prejemkov, so našteli na inančnem ministrstvu.
Zmanjšanje obdavčitve najbolje plačanih
Najbolje plačani bodo po sedanjih predlogih prejeli višje neto plače, saj ministrstvo predlaga znižanje davčne stopnje s 50 na 45 odstotkov za zavezance v najvišjem, petem dohodkovnem razredu. V tem razredu je 4323 zavezancev oziroma 0,3 odstotka vseh. Nagrada zaposlenim za poslovno uspešnost do višine povprečne plače v Sloveniji je zdaj neobdavčena. Predlog daje možnost neobdavčene nagrade do višine povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, če je to za zavezanca ugodneje.
Nižja obdavčitev dohodkov iz kapitala
Spremembe razbremenjujejo tudi dohodke iz kapitala, in sicer se stopnja dohodnine od dohodkov iz obresti, dividend in dobičkov iz kapitala znižuje s 27,5 na 25 odstotkov ter od oddajanja premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov. Prav tako se znižuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 15 na 10 odstotkov. Zavezanci bodo imeli možnost, da se tovrstni dohodki vključijo v letno davčno osnovo.
Račun le na zahtevo kupca
Račun v papirni obliki se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo, je ena od rešitev v noveli zakona o DDV. Več ukrepov navajamo v infograiki.
Podjetja z višjimi olajšavami
Novela zakona o dohodkih pravnih oseb pa posega v olajšave. Tako predlog prinaša znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov vlaganj za spodbujanje zelenega prehoda in digitalne preobrazbe. Za 0,7 odstotne točke bo višja olajšava za donacije, ministrstvo predlaga olajšavo za zaposlovanje oseb v poklicih v primanjkljaju v višini 45 odstotkov plače za prvih 24 mesecev zaposlitve ter za deset odstotnih točk višji znesek olajšave za zaposlovanje starih do 25 let, ki se zaposlujejo prvič.
Ministrstvo pričakuje večjo potrošnjo
Kot poročamo na prvi strani, bodo predlogi iz dohodninskega zakona največje breme za proračun, in sicer bodo prihodnje leto zmanjšali prihodke za 248 milijonov evrov, nato pa vsako leto še za dodatnih 170 do 190 milijonov evrov zaradi postopnega dviga splošne olajšave.
Ne glede na inančni izpad pa je bistveno bolj pomembno, da se bo zvišal dohodek gospodinjstev in s tem povečala potrošnja, pravijo na inančnem ministrstvu: »Gre za investicijo Slovenije v visoko izobražene sposobne posameznike, ki so temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja. Vsi ti postopni premiki bodo vplivali na rast dohodkov podjetij in ne nazadnje gospodinjstev, kar bo še dodatno spodbujalo agregatno povpraševanje in gospodarsko rast.«