Janša pomiril Džaferovića, Lagumdžije ni
Janez Janša je včeraj po telefonu poklical bošnjaškega člana predsedstva BiH Šefika Džaferovića in mu zagotovil, da Slovenija podpira celovitost BiH ter njeno evroatlantsko usmeritev. »Edini uradno znani non-paper je hrvaški, ki je prišel po uradnih poteh in je dobil podporo petih držav EU. To, čemur smo priča, je rezultat podtalnega dela najbolj črne evropske internacionale, kar jih je. To je internacionala, ki je podpirala agresijo na BiH in ki še zdaj zanika genocid v Srebrenici. Ta je močnejša, kot je kadarkoli bila, in imate nekaj premierov, ki pripadajo tej internacionali, kot sta Janša in Orbán,« je dejal Zlatko Lagumdžija, nekdanji zunanji minister BiH. Dogajanje nekdanji predsednik socialdemokratov BiH razume kot izraz krepitve evropske črne desnice v času nestabilnosti v regiji in sesutja vladajočih struktur BiH. časa, ne samo politične volje. Počasnost širitve ohlaja zaupanje v evropsko perspektivo, posledica česar je vzpon nacionalizmov in vse bolj angažiran vpliv tretjih držav.
5. Hitrejša širitev EU bi tudi zmanjšala pomembnost naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju mej, ki se zaradi zapletenosti razmer po Pahorjevem mnenju ne morejo zgoditi po mirni poti. Zato vse zamisli o spremembi mej zavrača.
6. Hitrejši proces vključevanja vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo bi pomembno okrepil načelo ozemeljske celovitosti držav, reševanje njihovih dvostranskih vprašanj ter bistveno okrepil stabilnost in varnost regije in celotne Evrope.
Slovenski podpis pod hrvaški dokument ni težava
Medtem ko bi Pahor rad, da bi EU čim prej pod svoje okrilje sprejela države Zahodnega Balkana, takšne, kot so, hrvaški dokument, pod katerega se je poleg Madžarske, Bolgarije, Grčije in Cipra podpisala tudi Slovenija, BiH postavlja nekaj pogojev za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU. Med pogoji je tudi sprememba volilne zakonodaje v BiH, kako je to v nasprotju s Pahorjevo željo po hitrem evropskem napredku BiH? »Vem, kako delikatno vprašanje je volilna zakonodaja. Ta papir sam razumem kot željo teh petih držav, da spomnijo Bosno in Hercegovino, da bomo mi poskušali narediti svoje, da bi bil proces integracije hitrejši, ona pa tudi mora izpolniti nekaj nalog, ki so pred njo. Oba veva, kako občutljivo je vprašanje volilne zakonodaje,« je na vprašanje Dela odgovoril Pahor. Tudi odločitev za vstop Romunije in Bolgarije v EU je bila geopolitična, za takšno odločitev v primeru Zahodnega Balkana pa zmanjka poguma in volje, in Pahor meni, da tudi znanja.
Ali bi bilo morda koristno, da bi tudi premier Janez Janša stopil pred novinarje in tako, kot je to storil Pahor, razjasnil nerešena vprašanja, ki jih očitno ni malo? »Seveda ne smem posegati v delo drugih, vendar če lahko dam nasvet ali moje mnenje, menim, da bi bilo to koristno,« je na kratko odgovoril Pahor.