V Bruslju še čakajo na odločitev desetih članic

Finančni ministri EU Slovenija bo načrt za okrevanje poslala konec aprila, projekti bodo menda bolj povezani z reformami

Orjaški program okrevanja v EU velja za zgodovinsko priložnost, ki bo evropskemu gospodarstvu omogočila, da se bo vrnilo v dobro kondicijo. Toda pri začetku njegovega uresničevanja se še vedno zatika.

dopisnik iz Bruslja

Načrt je, da bi se denar že poleti začel stekati v projekte. Prvi pogoj je odločitev vseh držav članic, da se evropska komisija v imenu EU na trgih lahko zadolži za inanciranje 750-milijardnega programa. V Bruslju še čakajo na odločitev desetih držav članic. Najbolj zapleteno je v Nemčiji, kjer še mora odločiti zvezno ustavno sodišče. Nemški inančni minister Olaf Scholz pričakuje pozitivno odločitev sodnikov iz Karlsruheja. Zagon programa naj bi omogočil hitrejši izhod EU iz krize. »Nemčiji gre dobro samo, če gre dobro Evropi,« je ob zasedanju inančnih ministrov povedal Scholz. V kontekstu zelene in digitalne preobrazbe bodo najpomembnejše naložbe v raziskave in inovacije. V

Uniji marsikdo z velikim ljubosumjem pogleduje proti ZDA, kjer so na hitro zagotovili 1900 milijard dolarjev za okrevanje. Kljub temu evropski komisar za gospodarstvo

Paolo Gentiloni pričakuje, da bo evropski program zagotovil močno obnovo. Opozoril je, da smo v EU močneje kot na drugi strani Atlantika uporabili avtomatične stabilizatorje, ki se sprožijo ob gospodarskem padcu.

Glavna točka so nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki naj bi jih predložili do konca aprila. Zamude pri začetku inanciranja bi imele negativen gospodarski učinek. Že tako tretji val pandemije na stari celini zavira gospodarsko okrevanje. Mehanizem za okrevanje in odpornost (v njem je 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil) je jedro evropskega programa za obnovo. Države članice morajo pripraviti svoje nacionalne načrte, ki morajo predvideti tako investicije kot strukturne reforme. Portugalski inančni minister João Leão je ocenil, da najbolje napredujejo nacionalni načrti za okrevanje v Grčiji, Franciji, na Portugalskem in v Španiji.

Cilj je, ob zagonu gospodarstva in večji odpornosti na krize, zelena in digitalna preobrazba. Evropska komisija bo imela dva meseca časa za oceno načrtov. Nato mora načrte v mesecu dni odobriti še svet EU. V Bruslju še niso prejeli nobenega načrta. V večjem številu naj bi prišli v prihodnjih dveh tednih. Po besedah evropskega komisarja Gentilonija si želijo, da bi nekaj načrtov odobrili pred poletnimi počitnicami. Po odobritvi načrta bo evropska komisija sklenila sporazume z državami članicami in zagotovila 13-odstotno predinanciranje.

Finančni minister Andrej Šircelj je po zasedanju izrazil pričakovanje, da bo Slovenija načrt poslala zadnji teden aprila. Prejšnji osnutki so bili v Bruslju tarča kritik. Po Šircljevih besedah so pri pripravi načrta izčistili projekte s področja zelenega in digitalnega, ki morajo predstavljati 37 oziroma 20 odstotkov vsega. »Imamo veliko projektov, ki bodo podlaga reformnemu procesu,« je ocenil minister. V Sloveniji so predvidene reforme na področju zdravstva in pokojninskega sistema. Načrtovana je digitalizacija gospodarstva in javne uprave.

Na zasedanju evrske skupine so potekale razprave o digitalnem evru. Vodja skupine, irski inančni minister Paschal Donohoe, je opozoril, da digitalna valuta ni zahteven projekt le tehnično, temveč tudi politično. Da bo digitalni evro uspešen samo, če ga bodo sprejela podjetja in posamezniki, je ocenil nemški inančni minister Scholz. Med vprašanji, ki se postavljajo v razpravah, sta zasebnost in varnost valute. Odgovorili naj bi na vprašanje, kakšen vpliv bi digitalen evro imel na inančno stabilnost, bančni sektor in izični denar (gotovino).