Pripravljajo se na bolj tekmovalen svet
Utrjevanje zavezništev ZDA in Japonsko družijo podobne vrednote in številni interesi, a ima vsaka država tudi svoje
Ameriške obveščevalne službe v prihodnjih desetletjih vidijo »bolj tekmovalen svet« in ni razloga, da jim ne bi verjeli. Že leta 2008 so svarile pred pandemijo z izvorom v vzhodni Aziji, v tokratnem četrtletnem poročilu pa so dodana svarila pred kitajskim izzivanjem ZDA in zahodnega mednarodnega sistema. Washington v Aziji potrebuje prijatelje. Kot prvi je po nastopu predsednika Joeja Bidna Belo hišo obiskal japonski premier Jošihide Suga. dopisnica iz Washingtona
Ameriški obveščevalci Kitajske še ne krivijo za širjenje covida-19 po svetu – do zdaj mu je podleglo skoraj tri milijone obolelih, od tega več kot 560.000 v ZDA –, po besedah direktorice obveščevalnih služb pa ne izključujejo incidenta v laboratoriju. Avril Haines v nasprotju z nekaterimi visokimi uradniki prejšnje republikanske vlade ni imenovala wuhanskega inštituta za virologijo, tudi demokratski Washington pa se je strinjal, da je Kitajska z začetnim prikrivanjem olajšala širjenje virusa. Azijska velikanka je za ameriške obveščevalce »neprimerljiva prioriteta« tudi zaradi svojih kibernetskih sposobnosti, agresivnega obnašanja na območju ter tekmovanja za gospodarsko in vojaško prevlado.
V takšnem svetu ameriška diplomacija usmerja vse sile v sodelovanje z azijskimi zavezniki. Japonska je na vrhu seznama. Predsednik vlade te države Jošihide Suga je včeraj kot prvi državnik na svetu izično obiskal Bidnovo Belo hišo, Tokio in vrsto drugih azijskih prestolnic pa sta že v prejšnjih tednih obiskala zunanji minister Antony Blinken in obrambni Lloyd Austin. Kitajski visoki diplomati so nedavno na Aljaski podvomili o ameriški in drugih demokracijah, po njihovem prepričanju je zahodni politični sistem v zatonu, kot nadomestilo pa seveda vidijo svojega. Če je ta zanje urejen, je za večino demokratskega sveta nesprejemljivo avtokratski, zato se bojijo tudi širjenja tega po svetu.
Politika boja proti podnebnim spremembam
Domači politični nasprotniki so Bidna vnaprej obtožili, da bo pokleknil pred kitajskimi pritiski, morda v zameno za nove podnebne sporazume. Sedanji največje svetovne onesnaževalke še ne obvezujejo k zmanjšanju izpustov, o tem lahko odloča sama in napovedi zmanjševanja so pomaknjene v prihodnost. Republikanci se namesto tega bojijo še večjega ameriškega popuščanja na skorajšnjem virtualnem podnebnem vrhu v Beli hiši, ki naj bi se ga udeležil tudi kitajski predsednik Xi Jinping. Biden velik del domače in zunanje politike utemeljuje na boju proti podnebnim spremembam, a je videti, da bo Peking Bidna postavil pred težko odločitev: ali domača proizvodnja tistega, kar zdaj proizvajajo v azijski velikanki, ali svetovno okolje.
V glasilu kitajske komunistične partije Global Times so obtožili
Američane zarote proti proizvajalcem sončnih celic v Xinjiangu, kjer ameriška diplomacija vidi genocid muslimanskega prebivalstva, zagotovo jih moti tudi, da Bidnova administracija s politiko »kupuj ameriško« po tiho prevzema tudi del gospodarske politike prejšnje, ki je pod taktirko republikanca Donalda Trumpa Kitajsko obtožila zlorabe gospodarske odprtosti drugih. Biden še ni odpravil Trumpovih kazenskih carin na kitajske izdelke. V Pekingu so posvarili tudi Japonsko. Če se bo pri vprašanju Tajvana postavila na ameriško stran »v ameriško-kitajski konfrontaciji«, bo Peking po mnenju omenjenega časopisa »nedvomno besen«.
Tokio mora po njihovem prepričanju presoditi svoje strateške interese, a Kitajska ogroža tudi otoke Sinkaku, poleg tega so vse zahodne države zaskrbljene zaradi kitajskih prizadevanj za svetovno gospodarsko in tehnološko prevlado. ZDA in Japonska krepijo sodelovanje pri čipih in omrežju 5G, po splošnem
• Japonski premier Jošihide Suga prvi pravi gost v Bidnovi Beli hiši.
• Kitajska grožnja združuje podobno misleče države.
• Republikanci se bojijo popuščanja pri okoljskih vprašanjih.
Za Japonsko je Kitajska največji izvozni trg, zato je Tokio previden pri vprašanjih, ki lahko prinesejo globoke razkole.
prepričanju temeljih prihodnjega razvoja. Morebitna kitajska agresija do Tajvana bi močno škodila tudi pri tem, saj je tajvansko podjetje Taiwan Semiconductor Manufactoring Company (TSMC) vodilni proizvajalec čipov na svetu.
V še enem odmevu trumpizma Bidnova administracija ne hiti k vrnitvi v čezpaciiško partnerstvo, za kar si prizadeva Japonska, čeprav so TPP – zdaj pod japonskim vplivom razširjen v CPTPP – sklenili v času demokratskega predsednika Baracka Obame, v kateri je Biden deloval kot podpredsednik. Demokrati si hočejo povrniti ameriške delavske glasove, ki jim jih je odvzel Trump, ter še ne odgovarjajo na japonska in druga prepričevanja, da lahko Washingtonu trgovina zagotovi območni vpliv. Tako kot za Trumpa je tudi za Bidna za zdaj videti dovolj tako imenovani Quad, v katerem pri varnostnih in drugih vprašanjih sodelujejo z Indijo, Avstralijo in Japonsko.
Za zadnjo je Kitajska največji izvozni trg, zato je Tokio previden pri vprašanjih, ki lahko prinesejo pregloboke razkole. Nova ameriška administracija vendarle verjame, da morajo države s podobnimi vrednotami sodelovati že zato, ker se morda bližajo še težji časi. V 144-stranskem globalnem poročilu ameriške obveščevalne službe niso izključene še večje težave zaradi podnebnih sprememb, starajočega se prebivalstva, bolezni in inančnih kriz, tehnologije pa po njihovem prepričanju ne bodo le združevale, ampak tudi ločevale – tako po svetu kot v posameznih državah.