Banke bolj pod pritiskom slabih kreditov
Finančna stabilnost Sistemska tveganja so povečana, neto obrestna marža je upadla, kreditiranje usiha
Sistemska tveganja za inančno stabilnost so leto dni po začetku pandemije covida-19 še povečana. Makroekonomsko tveganje ostaja visoko, a se je začelo zniževati zaradi izboljšanja napovedi za izhod iz krize v zadnjem četrtletju 2020. V prvem četrtletju 2021 je postalo visoko kreditno tveganje, saj bo – s postopnim prenehanjem ukrepov države za zaščito gospodinjstev in podjetij – poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja bank razvidno tudi v povečanju nedonosnih izpostavljenosti, ugotavlja Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti.
Kar zadeva makroekonomski vidik, se napovedi za svetovno gospodarsko rast izboljšujejo, vendar pa evroobmočje, tudi Slovenija, ni v najbolj ugodnem položaju, saj zaostaja pri okrevanju, bremenijo ga tudi pomanjkanje cepiva in velike gospodarske razlike med članicami. Napoved gospodarske rasti v evrskem območju, ki jo je podal Mednarodni denarni sklad (MDS), s 4,4 odstotka za skoraj dve odstotni točki zaostaja za napovedjo svetovne gospodarske rasti, za Slovenijo pa je zadnja napovedana rast IMF s 3,7 odstotka še nižja, je širše razmere za poslovanje bank orisal namestnik guvernerja BS Primož Dolenc.
Pritisk na dobičkonosnost bank
Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil leta 2020 glede na krizo sicer razmeroma velik, znašal je 472 milijonov evrov, kar je petino manj kot predlani. Donosnost na kapital je bila tako lani visoka, a je razmeroma velik dobiček »predvsem posledica učinkov združitve dveh
Neto obrestna marža je precej upadla, kar pomeni, da je treba razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji, pravi namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. bank, sicer bi bil manjši za več kot 40 odstotkov, saj banke ne morejo nadomestiti izpada obrestnih in drugih dohodkov«, izpostavlja Dolenc. V BS tako pričakujejo, da se bo pritisk na dobičkonosnost bank v prihodnje še povečal.
Banke po treh letih sproščanja spet oblikujejo neto oslabitve in rezervacije. Ob tem so se lani razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu še dodatno poslabšale, saj se je rast bančnega kreditiranja močno upočasnila. Dohodkovno tveganje zato ostaja povečano z rastočo tendenco.
Odpornost bank proti sistemskim tveganjem je bila leta 2020 visoka, vendar se je na segmentu solventnosti in dobičkonosnosti poslabšala in je srednja. V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo letos in v prihodnjih letih s postopnim prenehanjem veljavnosti ukrepov kakovost kreditnega portfelja predvidoma poslabšala, s tem pa se bodo začeli zniževati tudi kapitalski količniki bank. V aktivi bank je čedalje več nizko donosnih in neobrestovanih sredstev.
V BS so lani identiicirali šest sistemsko pomembnih bank: NLB, NKBM, SID banka, SKB, UniCredit banka Slovenija in Intesa Sanpaolo Bank. Bančni sistem je kljub trenutni krizi v ugodnem položaju, kar zadeva kapitaliziranost in likvidnost, še ugotavlja BS. Konec tretjega četrtletja 2020 je bila kapitalska ustreznost bank v Sloveniji nekaj višja od evrskega povprečja, v zadnjem četrtletju pa se je nekoliko, vendar ne bistveno znižala.
Dolenc: Potreben razmislek, kako naprej
Na vprašanje Dela, kako bodo aktualne razmere vplivale na potrebo po nadaljnji konsolidaciji slovenskega bančnega sistema, ki jo nakazuje tudi zdajšnji skrbni pregled v eni od bank, je viceguverner Dolenc pojasnil, da »podatki kažejo, da imajo banke razmeroma velik problem s poslovanjem, ne le zaradi kreditnega tveganja, pač pa tudi zaradi dolgoročnega vidika svojega poslovanja. Glede na bilančno vsoto je bank v Sloveniji kar precej, hkrati pa se zožuje krog potencialnih komitentov, ki bi jim nosili kruh. Neto obrestna marža je precej upadla, kar pomeni, da je treba razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji. Naraven trend je, da se tem novim razmeram prilagodijo tudi razmisleki lastnikov bank. Ali so še pripravljeni vztrajati ob tako nizki donosnosti na kapital. Ali pa z drugimi prijemi, konsolidacijo, nakupi in prevzemi dosežejo ekonomijo obsega, ki je vedno zaželena za višjo donosnost poslovanja.«