Terasasti bloki bodo dobili manjšega brata
Koseško okno Nova soseska s privlačno lokacijo, kjer so se še pred pol stoletja razprostirali travniki in polja
Lokacija med Mostecem in Koseškim bajerjem je očitno tako posebna, da so polovico stanovanj v novi soseski Koseško okno prodali že ob najavi gradnje, polovico pa po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za 94 stanovanj so imeli seznam kar tisoč kupcev, kar pomeni, da je povpraševanje povečini Šiškarjev in Kosezov, torej tistih, ki so tu preživeli otroštvo in mladost, za desetkrat preseglo ponudbo. »To območje ima krasno lego. V bližini je avtocesta, do centra mesta je mogoče po Večni poti. Lahko greš na jezero, v gozd, na hrib in si hkrati dokaj blizu centra mesta,« je direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić povzel odlike večno aktualne lokacije. Pri Koseškemu oknu pa je privlačna tudi mikrolokacija s trgovino in kavarno v lastnem bloku ter bližino avtobusne postaje in šole, kamor gredo otroci lahko peš. Zanimanje je po Đukićevih besedah gotovo spodbudila tudi solidna cena glede na druge lokacije v Ljubljani. Sicer pa v prestolnici največje povpraševanje vlada za tri- in štirisobna stanovanja ter lepše in novejše hiše, je še dodal.
Dva bloka nad trgovino
Mercator oziroma nekdanja samopostrežna trgovina Emona, ki je bila konec 60. let prejšnjega stoletja ena prvih zgradb v rastočem naselju terasastih blokov na nekdanjih travnikih in poljih v ljubljanskih Kosezah, je že porušena in izkop narejen. Na vrsti je temeljenje za novo podzemno garažno hišo, nad katero pa se bodo poleg novega Mercatorja dvignili trije stanovanjski bloki s 94 stanovanji.
Sosesko s poslovnimi prostori – poleg Mercatorja in lokala sta predvidena še dva manjša poslovna prostora, en najverjetneje za zobozdravstveno ordinacijo –, so zasnovali v projektantskem podjetju AB Vintar. Kot je povedal vodja projekta, arhitekt Igor Vintar, je zasnovana tako, da sta nad trgovino dva stanovanjska bloka B in C, ki sta z vmesnim ozelenjenim območjem in otroškim igriščem ločena od tretjega bloka A. Vsi so orientirani tako kot naselje terasastih blokov, torej severovzhod-jugozahod. »V vsaki lameli je približno po trideset stanovanj, najmanjša obsegajo okoli 30 kvadratnih metrov (skoraj 39 kvadratnih metrov), največja petsobna pa tja do 120 kvadratnih metrov, predvidena pa so na vrhu blokov in imajo večje in manjše terase. Največje se raztezajo na 40 kvadratnih metrih, manjše pa na okoli 12. Bloki so v skladu s prostorskim načrtom nizki, odločili pa smo se tudi za zadržano oblikovno podobo in sivkasto barvo – fasada terasnih stanovanj bo obložena z lahkimi cementnimi ploščami –, saj bo že zastekljeno trgovsko pritličje dovolj izstopalo. Spremenjen bo prometni režim, ohranili pa smo tudi povezavo s trgovino za prebivalce starega naselja koseških terasastih blokov,« je povedal sogovornik. Ker se slednji soočajo predvsem s pomanjkanjem parkirišč, bodo z izgradnjo nove soseske dobili možnost, da ga pridobijo. Del druge kletne etaže je namenjen zunanjim kupcem, a za zdaj so jih po besedah Đukića prodali približno polovico.
Pred pol stoletja
Kot pripoveduje avtor koseških terasastih blokov, arhitekt dr. Viktor Pust, so se na območju, kjer je po njegovih načrtih leta 1968 začel rasti prvi del te soseske, tako imenovana manjša vas, razprostirali travniki in polja. Ni bilo niti obvoznice, za katero si je bilo težko predstavljati, da bo speljana šest, sedem metrov nižje, pripoveduje. Sam se je z izkušnjami s študija in dela v Parizu povsem drugače lotil načrtovanja in zmagal na natečaju. »Niso me zanimali navadni bloki, ki stanovalcem niso ponujali nič drugega kot pogled skozi okno. To je bil čas, ko se je v Evropi zaključevala povojna obnova in gradnja stanovanj v strnjenih blokih in stolpnicah, razvoj avtomobilizma in motorizacija prebivalstva sta namreč prinesla novo vrednoto, prosti čas, vse skupaj pa je spremenilo pogled na bivanje. Ljudje so si želeli biti v zelenju oziroma čim bliže naravi, tudi Skandinavci in pri nas arhitekta, zakonca Ivanšek, sta po njihovih vzorih gradila atrijske hiše v Murglah. Sam sem želel ustvariti neko posebno, še ne videno tipologijo med blokom in terasami, poleg tega pa sem sosesko načrtoval bolj celovito in urbanistično tudi z garažami in povezavo do trgovine, ki je zrasla med prvimi objekti na tem območju,« je povedal Pust.
Sprva je bilo načrtovanih med 800 in 850 stanovanj, a se je vmes, nekje na polovici projekta, zgodila gospodarska in politična kriza, ob kateri so pristojni odločili, da se gradnja sicer lahko nadaljuje, a da naj bo bolj zgoščena. Tako se je končno število stanovanj podvojilo; od leta 1968 do 1978 so jih zgradili okoli 1650 v 34 blokih. »Ti ozelenjeni bloki so veljali za bolj luksuzne, čeprav se tega izraza v tistih časih ni smelo omenjati. V njih je namreč živelo kar veliko višjih vojaških uslužbencev JLA, ki pa so tu in tam imeli težave z drugimi stanovalci iz drugih socialnih ozadij. Bili so tudi primeri, ko si je nekdo v atrijskem stanovanju, ki so štela za najimenitnejša, atrij prekril s pločevinasto streho, da je popoldne lahko opravljal obrtniška dela,« je povedal sogovornik. Pozneje je naselje zajelo še bolj stihijsko samograditeljstvo, ki je zlasti po spremembi zakonodaje pred več kot desetletjem, ko se začelo obdobje energetskih prenov, še poslabšalo kakovost bivalnega okolja. Leta 2017 je bilo naselje vpisano v register kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Čeprav arhitekt priznava, da na nekaterih delih naselja raste kultura bivanja, pa bi bilo potrebno intenzivno sodelovanje vseh udeleženih, da bi se ustrezno in celovito saniralo podobo tega kulturno zaščitenega ljubljanskega naselja.