Družina Castro formalno sestopa z oblasti
Kuba Po prelomnem partijskem kongresu prevzemajo oblast mlajši, ki jim stara garda zapušča polomijo na vseh področjih
Na Kubi začenjajo šteti čas po novem. Doslej je veljalo, da se je zgodovina z vsem dobrim in velikim začela, ko so Fidelovi bradači na novo leto 1959 vstopili v Havano. Zdaj je napočil čas, da se čisto na vrhu države in partije nihče več ne piše Castro. Menjavali so se papeži in predsedniki po svetu, spreminjali so se sistemi, samo Castrovi so bili večni. Zdaj se je Raúl Castro pri 89 letih odločil, da bo čuval vnuke in bral knjige. Njegov vsemogočni brat Fidel je umrl pred petimi leti.
Kubanci so zmedeni in ne verjamejo, da se bo čez noč kaj prelomnega spremenilo, praznih trgovin ne bo nihče spremenil s čarobno paličico. Čudežev ne more biti brez korenite spremembe gospodarskega sistema. Samo predkongresno dovoljenje, da lahko po toliko desetletjih na otoku koljejo krave in bodo lahko pokusili tudi goveje meso, ne samo zamrznjenih ameriških piščancev, ne bo napolnilo krožnikov.
Že formalni sestop Raúla Castra pomeni skoraj toliko, kolikor je pomenilo njegovo dovoljenje, da lahko imajo Kubanci računalnike, pametne telefone in omrežje G3. Kar naenkrat se niso več počutili odrinjenih in osamljenih. Internet za Kubo pomeni pravo revolucijo po Revoluciji.
Pri jezuitih vzgajana in šolana brata Castro, doma v Biranu na vzhodu otoka, sta vstopila v kubansko zgodovino julija 1953, ko sta z nekaj somišljeniki uprizorila napad na vojašnico v Santiagu. Šla sta iskat orožje za vstajo, pa sta pomotoma vstopila v stražarsko spalnico namesto v skladišče orožja. Ko so ju spustili na prostost, sta se na upor in udar pripravljala v Mehiki, tam sta srečala Argentinca Ernesta Guevaro, ki je v kubansko zgodbo vnesel ideologijo.
Tak je bil začetek, nadaljevanje je sledilo nekaj let pozneje v hribih nad Santiagom in še malo pozneje s prevzemom oblasti. Od takrat je bil Fidel vsemogočni bog, Raúl njegov namestnik, Che Guevara pa apostol do trenutka, ko sta se ga morala znebiti, saj je Revoluciji naredil preveč škode.
Specialno obdobje revščine
Ob Fidelu in Raúlu je bil v družini vpliven tudi starejši brat Ramón, ki je po nacionalizaciji vodil nekdanje posesti družine Castro, uvedel je modernejše prijeme v kubansko kmetijstvo, zlasti se je razumel na živinorejo. Ni pa mogel vplivati na Chejevo strategijo, ki je iz Kube naredila eno samo plantažo sladkornega trsa.
Naslednji Castro na vrhu je bil Fidelov zdaj že pokojni najstarejši sin Fidel Castro Díaz-Balart. Šolali so ga v Sovjetski zvezi, bil je strokovnjak in minister za jedrsko energijo do trenutka, ko so Rusi odšli in pustili za seboj »specialno obdobje« revščine in pomanjkanja pred tremi desetletji.
Tako hudo kot takrat je na Kubi samo še zdaj, ko jim je covid-19 odgnal turiste in se je pokazalo, da je bil turizem nova monokultura, ki je zamenjala sladkorni trs. Fidel mlajši je padel v nemilost in utonil v pozabo takoj po odhodu Rusov. Fidel se je poslovil iz vladnih palač pred 15 leti, zamenjal ga je Raúl, ki je bil ves čas minister za obrambo in bratov namestnik na vseh položajih. Vojski je priboril vso oblast, tudi hotelski natakarji so formalno zaposleni v oboroženih silah. Ves stroj turistične industrije sodi k vojski, tudi denar se steka tja. Na visokih vojaških položajih sta Raúlov sin in vnuk, njegova hči sodi med novodobne ideologe. Fidelovih otrok ni na položajih.
• Na Kubi začenjajo šteti čas po novem.
• Čas je, da se na vrhu države in partije nihče več ne piše Castro.
• Na čelu partije zdaj neznani aparatčik.
Do tega konca tedna je bilo na Kubi vse Castrovo, tudi najvišji funkcionarji so bili s Castrovimi še iz časa napada v Santiagu in zmage revolucije. Odhod s trona je Raúl napovedal, ko je formalno prevzel vodenje države, potem je za predsednika postavil javnosti neznanega aparatčika Miguela Díaza-Canela, ki ga zdaj na kongresu postavlja tudi na čelo partije.
Castrovi se poslavljajo bolj formalno kot zares, saj vsi pričakujejo, da bo Raúl bedel nad žitjem in bitjem. Ljudi, ki odločajo po novem, je postavil sam, celo Fidelovih kadrov se je znebil, ko je vstopil v palače. Ker pa je kriza tako velika, da bo nujna prava revolucija, če bodo hoteli preživeti, bi se lahko med novimi voditelji verjetno znašel kdo, ki bi mislil po svoje.