Enkratna pomoč turizmu še v igri
Interventni zakon Prihajajo novi boni, skrajšanje delovnega časa še tri mesece
Boni, ki jih bo mogoče porabiti v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi, sofinanciranje regresa za zaposlene v epidemiji najbolj prizadetih panogah, podaljšanje subvencioniranja zaposlenih na skrajšanem delovnem času za najmanj tri mesece ter pomoč filmski industriji, industriji srečanj in žičničarjem so med glavnimi ukrepi interventnega zakona za pomoč turizmu in s turizmom povezanim panogam, ki je včeraj začel parlamentarno pot.
Poslanci ga bodo predvidoma potrdili na seji prihodnji teden, delodajalske organizacije pa ne skrivajo, da so pričakovale precej več. »Namesto PKP9 smo pripravili posebni interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanim panogam. Zanje je nujna dodatna pomoč. Sprva smo načrtovali večji obseg pomoči, a je v medresorskem usklajevanju prišlo do uravnoteževanja med pomočjo gospodarstvu in ohranjanjem stabilnosti javnih financ,« je predvidene rešitve članom odbora za gospodarstvo predstavil resorni minister Zdravko Počivalšek.
Bistveno manj od prvotnih napovedi
Finančne učinke zakona ocenjujejo na 243,5 milijona evrov, kar je bistveno manj od številk, o katerih je bil prvotno govor, od tega naj bi šlo 192,2 milijona evrov za nove bone, ki pa tokrat ne bodo namenjeni le prenočitvam z zajtrkom, temveč širše v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi. Odrasli prebivalci bodo prejeli bon v višini 100 evrov, mladoletni pa v višini 50. Počivalšek pravi, da je zaznal nekaj nezadovoljstva v panogi gostinstva in turizma, zlasti zato, ker so iz zakonskega predloga zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev umaknili enkratni dodatek za turizem v vrednosti 43 milijonov evrov. A je ponovil, da so za turizem doslej namenili 705 milijonov evrov pomoči, s tem zakonom pa bo panoga skupaj prejela več kot milijardo. »Rad bi jih pomiril, da na gospodarskem ministrstvu iščemo načine, da bi zagotovili likvidnost turizmu prek drugih razpoložljivih virov, predvidoma kohezijskih,« je dejal in napovedal, da bodo pripravili enostaven ukrep, vreden približno 30 milijonov evrov.
Opozorila na nedoslednosti v zakonu
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je namenjeno celotnemu gospodarstvu, sofinanciranje regresa za letni dopust v višini 1024 evrov pa bo omogočeno podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, ki bodo lahko zaprosila tudi za delno povračilo izpadlih prihodkov in oprostitev nekaterih dajatev. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je, tako kot pri vseh dosedanjih omnibus zakonih, ki posegajo v številne obstoječe predpise, opozorila na nedoslednosti in vsebine, pri katerih bi težko našli povezavo z lajšanjem posledic epidemije.
Tako opozicija kot reprezentativne delodajalske organizacije so bile kritične do več določil. Preslišani so bili predlogi obojih, da bi ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki ga je do srede, ko se je iztekel, koristilo še približno 16.000 zaposlenih, podaljšali do konca leta, kot je bilo načrtovano v prvotnem osnutku zakona, saj nekatere dejavnosti še ne morejo poslovati v polnem obsegu. Prav tako so se zavzeli za to, da bi bila izredna pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene in druge upravičence na razpolago do 31. decembra. Opozicijski poslanci so opozarjali, da je predlog prišel prepozno in je slabo pripravljen. Amandmaji bodo mogoči še na plenarni seji prihodnji teden.