Pandemična Lizbona na udaru delte
Konec sproščanja Že portugalsko predsedovanje svetu EU je bilo žrtev covida-19, v zadnjih tednih pa se okužbe spet hitro širijo
Konec minulega tedna v Lizboni skoraj ni bilo življenja. Ulice in trgi so bili kljub toplemu vremenu skoraj prazni. Turistov je bilo le za vzorec. Zaradi širjenja koronavirusne različice delta morajo bari in restavracije zapreti vrata že zgodaj popoldne. Zaščitne maske so obvezne povsod, tudi na ulicah. poročevalec iz Lizbone
Na območju Lizbone je že več kot tri četrtine okužb z različico delta. Število okužb na Portugalskem je najvišje po februarju in še narašča. Povprečno število okuženih na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh je s 124 najvišje v Evropi. Okužbe se širijo tudi na tuje. »Delta je vsepovsod. Ne moreš je ustaviti. Najbolje je, da zaviramo širjenje okužb,« je med obiskom skupine evropskih časnikarjev povedala Maria Mota, izvršna direktorica lizbonskega inštituta za molekularno medicino. Od začetka, prvih okužb na Portugalskem, je na prvi bojni črti fronte proti koronavirusu.
Po njenih besedah imajo v državi spet vse več hospitalizacij obolelih, a predvsem ljudi, ki še niso bili (popolnoma) cepljeni. Med njimi je več mlajših. Na Portugalskem so sicer že dobili lekcijo iz prejšnjih faz pandemije. Lani so imeli sorazmerno mirno poletje, po močnem jesenskem valu se je proti koncu leta položaj izboljšal in decembra niso zaznali okužb. Tako so lahko imeli bolj sproščene božično-novoletne praznike. »A januarja smo imeli 8000 mrtvih. To je več kot prej v celotnem obdobju pandemije,« je opozorila znanstvenica Maria Mota.
»S pandemijo se ukvarjamo po katoliško. Zaprtje je kot pokora za grehe. Nato delamo, kar hočemo. Spet sledi pokora za grehe,« je napol v šali razložil portugalski politolog Pedro Magalhães. Opozoril je na raziskave, po katerih je delež okužb manjši v državah, kjer se v družbi kažeta širša solidarnost in skrb za soljudi, denimo s krvodajalstvom. Na Portugalskem da ni širšega občutka odgovornosti, ljudje so osredotočeni kvečjemu na širšo družino. Presenetilo ga je tudi, da podpora vladajočim socialistom po januarski katastrofi ni padla.
• Pogostost okužb je na Portugalskem najvišja v Evropi.
• Nove omejitve zavirajo okrevanje turizma in celotnega gospodarstva.
• Nove različice odpirajo dileme o digitalnem potrdilu. S pandemijo se ukvarjamo po katoliško. Zaprtje je kot pokora za grehe.
Pedro Magalhães
Lepa, vendar ni srečna
Socialist José Sá Fernandes, ki je v lizbonski mestni oblasti pristojen za okolje in energijo, vidi položaj kot resnično težek za mesto. »Bilo je in ostaja grozno,« je povedal. Lizbona je svetovljansko in odprto mesto, »v katerem radi sprejemamo ljudi z vsega sveta«. Na začetku poletja vrveža na ulicah ni. »Lizbona je vedno srečno mesto. Danes je še vedno lepa, ni pa srečna,« je povedal v lizbonski mestni hiši v svoji pisarni, v kateri so se mize šibile pod težo kupov knjig, tudi v umetniških delih se je zrcalila zelena preobrazba mesta.
»Prestrašeni smo, tako kot ves svet. Upam, da bomo septembra zmagali,« je ciljal na čas, ko bo cepljenih dovolj ljudi za preprečitev hitrega širjenja virusa. V Lizboni da nasprotnikov cepljenja skorajda ni. Portugalska, zlasti območje Lizbone, je s širjenjem delte precejšnja skrb v EU. José Sá Fernandes je s težkim srcem sprejel nemško odločitev, da bo znova uvedel testiranje in karanteno za potnike, ki pridejo iz Portugalske. V njegovih očeh bi si morali vsi skupaj prizadevati za zmago: »To ni bitka med državami. Ne smemo se videti kot sovražniki.«
Širjenje delte je breme za uspešno uveljavitev evropskega covidnega potrdila, ki naj bi s 1. julijem olajšalo potovanja po Evropi. Različica, ki se še posebno hitro širi, bi lahko po projekcijah centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni do konca poletja predstavljala 90 odstotkov okužb. V državah, kot je Portugalska, si želijo, da bi predvsem znova hitro zaživel turizem, saj je od tega odvisen precejšen del BDP. Lani se je znižal za 7,6 odstotka in v državi, ki je bila pred desetletjem v rešilnem programu »trojke«, je javni dolg spet poskočil na 133,6 odstotka.
Pedro Marques sredi plantaž oljk v nekdaj revnem in nerazvitem Alenteju kljub pandemiji vidi pozitivna gibanja. »Letos 60.000, prihodnje leto 85.000 in leta 2023 100.000 ton,« je naštel količine oliv s plantaže, ki jih bodo stisnili v olje. V zadnjih dveh desetletjih, odkar je v bližini akumulacijsko jezero Alqueva, največje v Evropi, ki omogoča namakanje sicer suhe rdeče zemlje, je v regiji čedalje več gospodarske dinamike. »Nič se ni zgodilo. Vsi vemo, da potrebujemo kmetijstvo za hrano,« je Marques odgovoril na vprašanje, kako je na njihovo delovanje vplivala pandemija.
Ljudje se vračajo v nekdaj neperspektivne kraje, od koder so se izseljevali.