Pianist z armensko glasbeno govorico
Tigran Hamasjan Zvečer bo v Cankarjevem domu začel evropsko turnejo
Armenski pianistični virtuoz Tigran Hamasjan v jazzovskem groovu prepleta armensko glasbeno tradicijo z različnimi sodobni glasbenimi slogi. Je eden od najbolj prepoznavnih in samosvojih pianistov svoje generacije, ki je leta 2017 dopolnil trideset let. V okviru abonmaja Glasbe sveta in festivala Druga godba bo ob 19.30 nastopil v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Z njim smo se pogovarjali o igranju kitare, klavirjih kot pohištvu ter prepletanju glasbenega izročila s sodobnimi zvočnostmi.
Na wikipediji piše, da ste kot otrok sanjali, da boste nekoč kitarist v thrash metal bendu. Kako napreduje vaše igranje kitare? Kdor je to zapisal na wikipediji, je res poreden. ( Smeh.) Ne vem, zakaj je dodal ta thrash metal … Res pa sem hotel igrati kitaro. Toda nekako se je zgodilo, da je nikoli nisem vzel v roke, sem jo pa vedno hotel igrati. Res mi je všeč. Navdušujejo me tudi bobni.
Nikoli ni prepozno. ( Smeh.) Res je.
Doma ste imeli klavir in začeli igrati nanj kot otrok.
V Armeniji, podobno kot v številnih drugih državah, nekdanjih republikah Sovjetske zveze, je skoraj vsaka hiša imela klavir. Pri nas je klavir kot obvezno pohištvo.
No, v številnih primerih je tudi bil zgolj pohištvo. V naši družini pa se je nanj igralo. Moji stari starši so imeli klavir, moji starši so imeli klavir, in ne le to, pri nas se je res veliko igralo in poslušalo glasbo. Oče je oboževal rock, stric mi je predstavil jazz, stari starši pa so veliko poslušali predvsem klasično glasbo.
Če bi igrali kitaro, bi lahko skakali po odru, pri igranju klavirja ste pa bolj statični. Razen seveda, če niste Jerry Lee Lewis.
Nekaj skakljam naokoli, vendar se ne morem veliko premikati. Sem kar pribit na enem mestu. ( Smeh.)
V vaših skladbah je opazna ljubezen do hard rocka, heavy metala, jazza, klasike, bluesa, funka, ljudske glasbe in drugih glasbenih slogov. Pri skladanju si očitno vzamete veliko svobode.
Veste, da niti ne razmišljam o glasbenih slogih. Zame je pomembna vsebina, glasbeni slogi so le neka embalaža za različne zvočnosti. Na mojem zadnjem albumu The Cal Within je na primer nekoliko več progresivnega rocka z močnimi vplivi heavy metala in elektronike.
Po drugi strani je moj skladateljski proces zelo podoben kot pri nastajanju drugih skladb z drugačnimi glasbenimi vplivi. Vsebinsko je podobno mojim drugim albumom, predvsem pri načinu oblikovanja skladateljskih idej.
Poimenovanje glasbenih slogov je zelo ohlapno, narejeno zgolj za to, da se lahko pogovarjamo o glasbi.
To je res. Glasbeni slogi so narejeni predvsem iz marketinških razlogov.
Ste predvsem jazzovski pianist, ki se počuti domače v različnih glasbah.
Jazz izhaja iz bluesa ob močnem vplivu sodobne klasične glasbe 20. stoletja, mojstrov, kot sta Ravel in Debussy, ter seveda starejših mojstrov Bacha, Schuberta, Mozarta in Beethovna. Ta vpliv je opazen v znanju harmonij, saj je osnova jazza klasična glasba.
Z razvojem jazza so se ti vplivi premešali in tako so nastali
Sodeloval sem s številnimi izjemnimi glasbeniki, ki so tudi imeli leto brez koncertov. Uresničilo se mi je kar nekaj neverjetnih sodelovanj z glasbeniki, ki so bili praviloma vedno zelo zasedeni.
Zdaj se na ljudsko glasbo gleda kot na neki zaprašen muzejski predmet. Ne gre za tradicijo, ki živi, ki bi bila del našega življenja.
različni slogi jazza. Temu so nato dodajali vplive ljudskih glasb, recimo indijske ljudske in indijske klasične glasbe. John Coltrane je vzel idejo bluesa in ji dodal vplive modernih skladateljev klasične glasbe. Zlahka je mogoče potegniti vzporednice s Schönbergom in podobnimi.
Pri jazzu je improvizacija zelo pomembna, podobno kot je sestavni del ljudske glasbe.
Improvizacija je osnova vsake glasbe.
Armenska ljudska glasba je ena od vaših osnovnih inspiracij. Temu ne bi dejal inspiracija, to je moj glasbeni jezik. Seveda pa niso vse skladbe, ki jih napišem, zapisane v tem jeziku. Skladam tudi filmsko glasbo, kjer so nujni drugačni pristopi, saj ima ta glasba specifične zahteve in pričakovanja.
Občasno se trudim napisati kakšno skladbo brez armenskih vplivov. Tako preizkusim svoje skladateljske sposobnosti.
Torej je za vas poseben izziv pisati glasbo v drugem glasbenem jeziku?
Seveda. Vendar je na večini mojih posnetkov več kot očiten vpliv armenske ljudske glasbe. Ko pišem melodije za skladbe, jih imam dejansko za nove armenske ljudske pesmi.
Nekateri pravijo, da je ljudska glasba glasba preteklosti, vendar brez nje sodobne glasbe ne bi bilo, mar ne? Kako gledate na povezavo glasbe iz preteklosti z glasbo naše sedanjosti?
Dobro vprašanje. Tema je zelo obširna in primerna za razpravo.
Ko se poglobiš v ljudsko glasbo, spoznaš, da je ta glasba temelj vseh glasb in improvizacije. Ljudska glasba je nastala iz improvizacije že v pradavnini. Žal se zdaj na ljudsko glasbo gleda kot na neki zaprašen muzejski predmet. Ne gre za tradicijo, ki živi, ki bi bila del našega življenja. Je le še nekaj, kar gledamo in poslušamo na odru. Tako da se je marsikaj v zvezi z živostjo ljudske glasbe spremenilo. Vendar ta glasba še vedno živi z ljudmi, četudi le v njihovi podzavesti. Občasno pa pride na plan.
Kot ste opazili, kamorkoli gremo, nas spremlja glasba. Sprva smo jo sami prepevali in igrali ob določenih opravilih, bila je del ceremonij in obredov. Zdaj pa je zaradi tehnološke dostopnosti res dobesedno povsod.
Ljubljanski koncert bo prvi na vaši evropski turneji. Ste srečni, ker spet lahko nastopate?
Zelo srečen. ( Smeh.) Prvič bomo tudi v živo predstavili večino glasbe z mojega lanskega albuma
The Call Within. To bo prvi koncert po skoraj enem letu.
Je bilo pandemično leto za vas težko, ker ni bilo koncertov?
Niti ne. V bistvu sem bil kar vesel, da je bilo leto nekoliko manj napeto. Bil sem veliko doma z družino, veliko sem tudi skladal. Materiala se je nabralo kar za štiri albume. Sodeloval sem s številnimi izjemnimi glasbeniki, ki so tudi imeli leto brez koncertov. Uresničilo se mi je kar nekaj neverjetnih sodelovanj z glasbeniki, ki so bili praviloma vedno zelo zasedeni. Tako sem pa koga poklical in ga pobaral, če bi sodelovala. Velikokrat so rekli, ti kar pridi, in sem spakiral ter šel v Los Angeles ali New York.