Dokument za bolj zeleno kmetijstvo
Predlog v javni razpravi do 15. avgusta – Poteka presoja vplivov na okolje
Le nekaj dni po tem, ko so ministri za kmetijstvo EU potrdili reformni sveženj skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, je slovensko ministrstvo v javno razpravo poslalo predlog nacionalnega strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP). Dokument na skoraj 400 straneh je objavilo po predstavitvi za medije, zato ga še ni bilo mogoče proučiti.
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek zagotavlja, da je predlog »zelo ambiciozen, morda celo preveč«. Poudarek je na investicijskih podporah za povečanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, krizne razmere ter povečanje konkurenčnost kmetij in živilskopredelovalnega sektorja. Bistvena sprememba novega programskega obdobja v primerjavi s prejšnjim je, da bo evropska komisija države članice spremljala pri izvajanju nacionalnih strateških načrtov in doseganju ciljev. Po besedah Podgorška je zato pomembno pripraviti takšne intervencije, da bomo postavljene cilje dosegli.
Predlog strateškega načrta SKP bo v javni razpravi do 15. avgusta. Predvidenih je šest javnih posvetov, na podlagi katerih bo pripravljen uradni predlog. Ta mora prestati celovito presojo vplivov na okolje, potem ga mora sprejeti še vlada. Slovenija ima rok za oddajo strateškega načrta SKP evropski komisiji do konca tega leta.
Za izvajanje ukrepov SKP ima v inančnem obdobju 2021–2027 na voljo 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Ker že dve leti črpa ta sredstva, bo v obdobju 2023–2027 dobila »le« še 1,2 milijarde evrov.
Ministrstvo za kmetijstvo je dalo v javno razpravo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027. Dokument po zagotovilih ministrstva prinaša predloge intervencij za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja.
»Menim, da je zelo ambiciozen, morda celo preveč. Je pa še vedno predlog, ne končna verzija,« je ob predstavitvi dokumenta dejal kmetijski minister Jože Podgoršek.
Poudarek je na investicijskih podporah za večjo prilagodljivost podnebnim spremembam, kriznim razmeram ter za povečanje konkurenčnosti kmetij in živilskopredelovalnega sektorja, je poudaril Podgoršek. V ta namen je ministrstvo predlagalo premestitev dela sredstev, gre za 150 milijonov evrov, iz prvega v drugi steber SKP.
Izhodišča za pripravo strateškega načrta so politični kompromis o reformnem svežnju SKP, ki so ga kmetijski ministri EU potrdili prejšnji teden, izhodišča za Slovenijo evropske komisije, analiza Swot, usklajevanje z deležniki v okviru več kot 70 delavnic, ki so potekale od leta 2018, in razmišljanja na kmetijskem ministrstvu o prihodnosti kmetijstva, je pojasnil Podgoršek.
Bistvena sprememba novega programskega obdobja v primerjavi s prejšnjim je, da bo evropska komisija spremljala izvajanje nacionalnih strateških načrtov in doseganje ciljev. Zato je po Podgorškovih besedah treba pripraviti takšne intervencije, da bomo cilje dosegli.
Ozelenitev neposrednih plačil
Med novostmi novega programskega obdobja je tudi ozelenitev prvega stebra SKP, ki ga predstavljajo neposredna plačila. T. i. zelena arhitektura naj bi zagotavljala, da bo kmetijstvo bolj trajnostno upravljalo naravne vire. Države bodo morale 25 odstotkov neposrednih plačil nameniti za ukrepe za podnebje in okolje. Kvota je za države obvezna, za kmetijska gospodarstva pa prostovoljna. Slovenski predlog strateškega načrta SKP kot pogoj za prejem sredstev iz prvega stebra predvideva upoštevanje osnovnih standardov za podnebje in okolje, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali.
V drugem stebru (program razvoja podeželja) pa bodo države morale nameniti 35 odstotkov denarja za okoljske vsebine. Po podatkih evropske komisije je Slovenija že v tem programskem obdobju zelo ambiciozna in za te vsebine namenja
• Predlog ni končna verzija, sledilo bo še šest javnih razprav.
• Cilj za ekološko kmetijstvo manj ambiciozen od evropskega.
• Povečanje investicij za prilagajanje podnebnim spremembam.
skoraj 50 odstotkov sredstev, je dejal Podgoršek. Dodal je, da bo omogočena tudi fleksibilnost. »Če bomo bolj ambiciozni v drugem stebru, lahko v prvem znižamo sredstva za zeleno arhitekturo.«
Pri ekoloških površinah pod predvidevanji
Za ekološko kmetijstvo predlog strateškega načrta SKP predvideva cilj 18 odstotkov ekoloških površin do leta 2027, kar je manj ambiciozno, kot predvideva evropska komisija v strategiji Od kmetije do vilic (25 odstotkov do leta 2030) in kot si želijo slovenski ekološki kmetje (25 odstotkov do leta 2027). Podgoršek meni, da cilj ni manj ambiciozen, ampak pragmatično ambiciozen. »25 odstotkov je cilj, ki ga moramo doseči na ravni EU. Če si zadamo preveč ambiciozen cilj, bomo tvegali znižanje sredstev.« Prav tako je dejal, da so se s komisarjema za okolje in kmetijstvo, ki sta obiskala Slovenijo v četrtek, strinjali, da je treba pri prevajanju strategij EU v strateške načrte upoštevati izhodiščno stanje držav.
Po Podgorškovih besedah predlog strateškega načrta SKP prinaša še druge novosti. Prvič bodo v kmetijskem proračunu predvidena plačila za območja Natura 2000. Predvideni so ukrepi za sobivanje velikih zveri in pašnih živali. Povečale
se bodo investicije za prilagajanje podnebnim spremembam, kot so zaščita proti pozebi, postavljanje rastlinjakov, namakanje in oroševanje. Na novo uvajajo neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.
Prek ukrepov pametnih vasi in digitalizacije si želijo okrepiti osnovno infrastrukturo na podeželju. Pomembno bo področje biogospodarstva, ki sledi evropskemu zelenemu dogovoru in drugim strategijam EU, je zagotovil Podgoršek. Prenos in razvoj znanja pa bodo podpirali prek projektov evropskih inovacijskih partnerstev, panožnih krožkov, razvojnih mrež ter centrov.