(Ne)uspele poteze SDS
Izvedensko mnenje razkrilo vzrok za nezaupanje ljudi
Neizvršni direktor iz kadrovske kvote SDS Franc Dover (na fotograiji) je po besedah naših virov včeraj podlegel pritiskom vršilca dolžnosti glavnega izvršnega direktorja DUTB Roberta Rožiča in predlagal razrešitev izvršnega direktorja Mateja Pirca. Za to sicer ni bilo podpore pri drugih neizvršnih direktorjih, zato sprememb v vrhu slabe banke (še) ni bilo. Ta je zaradi svojega portfelja očitno še posebno zanimiva za SDS, ki pa je z odpoklicem izvršnega direktorja Dimitrija Picige in neizvršnega direktorja Borisa Novaka že posegla kar v kader, ki ga je imenovala sama. Slednje bi se lahko zdaj zgodilo tudi v primeru Rožiča, ki po besedah naših sogovornikov že napoveduje naskok na upravo Luke Koper.
Na preiskovalni komisiji državnega zbora, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, je Ivan Eržen, nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), včeraj predstavil svoje izvedensko mnenje, sledilo je zaslišanje prič: Bojane Beović, Maria Fafangla in Maje Sočan. Predsednik vlade Janez Janša je bil po besedah predsednika komisije neupravičeno odsoten. Že v uvodu se je zapletlo, saj so nekateri člani komisije želeli izločiti Erženovo izvedensko mnenje, češ da gre za evidenten konflikt interesov. Eržen je namreč v preteklosti vodil NIJZ, ne nazadnje tudi v začetnem obdobju širjenja novega koronavirusa, torej v obdobju, ki ga je zdaj kot izvedenec ocenjeval, posredno pa tudi vlogo inštituta. Zaradi tega po mnenju nekaterih ostaja senca dvoma nad njegovim delom, o katerem pa je dejal, da je izključno strokovno. Zanikal je konflikt interesov. Temu se mora kot sodni izvedenec izogniti že ob samem sumu nanj, ga je opozorila Mojca Škrinjar iz vrst SDS.
Razhajanja v strokovnih odločitvah
Kot je ugotovil Eržen, je bil vzrok, da spopadanje z virusom v drugi in nadaljnji fazi epidemije ni gladko teklo, v nepotrebni ustanovitvi posvetovalne strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje v času Tomaža Gantarja. V njej so bili po njegovem resda vrhunski strokovnjaki, a predvsem kliniki, ki s področja obvladovanja nalezljivih bolezni nimajo ne znanja ne izkušenj. »Pri tem je NIJZ, ki je zakonsko poklican, da se ukvarja s področjem javnega zdravstva, in ga je ustanovila država, ki mu za to namenja sredstva, ostal ob strani.« Spomnil je na primere, ki jih je predlagala strokovna skupina, epidemiologi pa se z njimi niso strinjali, kar je med ljudi vneslo nezaupanje. »To se je le še krepilo, zlasti ko so bili sprejeti določeni ukrepi, ki jih je večina spoznala za nesmiselne, nepotrebne in preveč omejujoče, je nastal neki nasproten učinek, saj so začeli ljudje ignorirati tudi tisto, kar bi v resnici lahko pripomoglo k zamejevanju širjenja virusa,« je ob začetku seje dejal Eržen. Meni, da je bil to eden od pomembnih vzrokov za vrhunce v številu okužb po praznikih: »Namesto da bi ljudem naročili, naj se družijo zunaj, so se zaradi prepovedi zbiranj družili v zaprtih prostorih, kar je še dodatno prispevalo k širjenju virusa.«
Kot pretirane ukrepe je izpostavil prepoved gibanja med občinami, gibanje v nočnem času, dezinfekcijo naprav, predmetov, površin v večstanovanjskih stavbah in nošenje mask v zunanjem okolju: »To so stvari, ki so jih ljudje slabo sprejeli, in so zato marsikatero drugo pomembnejšo stvar opustili.«
So in niso sodelovali
Po besedah infektologinje Bojane Beović, ki je bila do imenovanja na predsedniško mesto pri Zdravniški zbornici vodja omenjene strokovne skupine, je imela ta skupina dve vlogi: zaustavljanje širjenja virusa in organizacijo zdravstva. S tem je bila po njenih besedah mišljena komplementarnost svetovalne skupine in NIJZ. »Svetovala skupina je pripravila predloge, te pa je država sprejela ali ne.«
Beovićeva je dejala, da so z NIJZ sodelovali, medtem ko je kasneje epidemiolog Mario Fafangel, ki je iz skupine dvakrat izstopil – prvič je to naredil zato, ker je bila vloga javnega zdravstva v skupini marginalna oziroma premalo upoštevana –, presodil, da epidemiologi svoja stališča lahko podajajo tudi drugače kot s sodelovanjem v omenjeni skupini.
Maja Sočan je povedala, da je bila v skupini edina iz NIJZ, njena pričakovanja glede dela v tej skupini pa so bila drugačna, kot se je kasneje izkazalo. Pričakovala je, da je njena vloga, da pravzaprav ne samo razpravljajo, ampak s strokovno podprtimi argumenti govorijo o javnozdravstvenih ukrepih. Pozneje je ugotovila, da to glede na sestavo skupine ni mogoče.
Parlamentarna komisija za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila ustanovljena oktobra lani na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB, zajema pa čas Janševe vlade do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Kot priča je bil vabljen tudi premier Janez Janša, a se seje ni udeležil. Robert Pavšič, predsednik komisije (LMŠ), je pred sejo izrazil razočaranje, saj samo Janša od vseh vabljenih ni prevzel pošte: »Včeraj smo iz urada predsednika vlade dobili nekakšno opravičilo, ki pa ne ustreza ne formalno ne vsebinsko. Tako da premiera ne bo iz neupravičenih razlogov.«
• Strokovna skupina je bila imenovana, čeprav je za opravljanje istih nalog že obstajal NIJZ.
• Razhajanja med epidemiologi in strokovno skupino so imela negativne posledice.
• Vloga javnega zdravstva v skupini je bila po besedah Fafangla marginalna.
Govorim in jamčim, da sem svoje mnenje podal brez pritiskov ali vplivov NIJZ, ampak kot strokovnjak, ki področje pozna že 40 let.
Ivan Eržen, sodni izvedenec za področje epidemiologije