Cepljenje je pogoj za okrevanje
Predsednica EBRD Odile Renaud Basso o načrtih banke pri nas, financiranju energetike in zelene tranzicije
Ključno gonilo gospodarskega okrevanja bo cepljenje prebivalstva, po drugi strani pa bi morali predvsem zelo paziti, da fiskalnih spodbud ne bi umaknili prezgodaj. Tudi vse mednarodne organizacije, recimo OECD, IMF in tako dalje, pozivajo k zelo previdnemu pristopu in se zavzemajo za nadaljnjo podporo okrevanju, je v ekskluzivnem pogovoru za Delo povedala Odile Renaud Basso, nova predsednica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).
Ekonomski dosežki Slovenije so po njenem mnenju dobri, po novi napovedi EBRD bo gospodarska rast pri nas letos petodstotna, torej precej višja od prejšnjih pričakovanj. »A ker je bila recesija velika, Slovenija letos po naši napovedi še ne bo dosegla ravni iz leta 2019. Zato bo načrt za okrevanje in odpornost pomemben, da državi zagotovi vrnitev na prejšnjo pot rasti,« meni Renaud Bassova in hkrati opozarja tudi na tveganja, ki jih prinašajo nove različice virusa.
EBRD, ki ostaja pomembna solastnica
NLB, lahko po njenih besedah pri nas pripomore k digitalizaciji malih in srednjih podjetij v Sloveniji, »tu smo lahko zelo učinkoviti, saj imamo veliko izkušenj po različnih državah. Lahko pomagamo z nasveti malim inovativnim podjetjem ali inančnim tehnološkim podjetjem in tako dalje, digitalizacija pa lahko pripomore tudi h krožnemu gospodarstvu.« Za EBRD so zanimive tudi naložbe z lastniškimi vložki, recimo na področju inovacij, zanimata pa jih tudi energetika in zelena tranzicija, pri čemer banka, ki si prizadeva za uresničevanje ciljev pariškega podnebnega dogovora, izrecno ne inancira gradnje novih jedrskih elektrarn.
Odile Renaud Basso je prva ženska predsednica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), mednarodne banke, ki po ustanovitvi leta 1991 zdaj deluje v približno 40 državah posttranzicijske Evrope, osrednje Azije, južnega in vzhodnega Sredozemlja. Banka je doslej za približno 6000 projektov namenila okroglih 150 milijard evrov.
Funkcijo je nastopila novembra lani, ko je na tem položaju nasledila Britanca Sumo Chakrabartija. Pred tem je kot generalna direktorica francoske državne zakladnice nadzorovala tamkajšnjo ekonomsko politiko, zdaj pa tudi predseduje pariškemu klubu, neformalnemu združenju kreditodajalcev, ki posreduje med bankami in najbolj zadolženimi državami.
Ta teden ste prvič vodili letno zasedanje Evropske banke za obnovo in razvoj v vlogi predsednice. Kaj so glavna sporočila tega vrha v kontekstu pandemije in vaših prihodnjih politik? Glavno sporočilo je, da si moramo prizadevati predvsem za to, da bo okrevanje po covidu boljše. Spoprijeti se moramo s strukturnimi in ključnimi izzivi, s katerimi se srečujejo naše družbe. Okrevanje mora biti zeleno, bolj vključujoče in bolj digitalno. Zelena dimenzija je zelo pomembna, saj bomo našim guvernerjem predali pomembne odločitve, povezane s prilagajanjem naših aktivnosti pariškemu podnebnemu sporazumu. Predlagamo jim, da mora biti vse, kar počnemo ali inanciramo, v celoti skladno s pariškim dogovorom do konca leta 2022. Upamo, da je zdaj s cepljenjem tudi manj negotovosti, povezanih z izhodom iz covida, kljub novim različicam. Prepričana pa sem, da okrevanje ne pomeni vrnitve v staro stanje, pač pa je priložnost za nekatere spremembe.
Glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik poudarja, da kljub razlogom za optimizem, ki jih dajejo popravljene gospodarske napovedi, ostajajo precejšnje negotovosti, povezane s koronavirusno različico delta. Ta da pomeni veliko tveganje za države z nizko precepljenostjo in za tiste, ki so zelo odvisne od mednarodnega turizma. Kje v tem kontekstu vidite glavna gonila uspešnega okrevanja? Kako bo EBRD pomagala najbolj prizadetim državam? Ključno gonilo okrevanja bo cepljenje prebivalstva. Kot vidimo, je dostop do cepiva še vedno zelo različen po posameznih državah, v katerih delujemo. Najdlje so prišle članice EU, medtem ko imajo manj razvite države pri tem težave. Precepljenost je na drugi strani tudi pogoj za odpiranje meja in dejavnosti. To, kar vidimo zdaj, je močan odboj v industrijski proizvodnji zaradi povečanega povpraševanja v številnih državah. Vidimo tudi močan odboj v razvitih državah, v ZDA, pa tudi Kitajska zelo hitro okreva.
Zdaj so zlasti pomembne javne politike, ki vsem omogočajo hiter dostop do cepiva. Na drugi strani pa sta še naprej v ospredju močni iskalna in monetarna podpora. V nekaterih državah ostaja potreba po fokusu na inančni stabilnosti tudi zaradi tveganja inflacije, ki ga je je treba skrbno spremljati.
Omenili ste finančno oziroma fiskalno podporo. A na drugi strani se je zaradi tega v zadnjem letu močno povečal javni dolg, tudi v Sloveniji. Kakšni naj bodo izhodni scenariji iz teh obsežnih fiskalnih ukrepov, namenjenih spodbudam gospodarstvom, prizadetih v pandemičnem letu? Ali bi Evropa, recimo v letu 2023, zaradi velikega javnega dolga spet lahko zapadla v ostre varčevalne ukrepe?
Moj pogled je, da bi morali predvsem zelo paziti, da spodbud ne bi umaknili prezgodaj. Izogniti bi se morali prehitri opustitvi iskalne podpore in bi to morali povezati z odpiranjem gospodarstev. Če se gospodarstvo spet odpre, sicer lahko odpravite vse neposredne podpore zaposlenim in podjetjem, še vedno pa morate podpirati naložbe v kontekstu načrtov za okrevanje. Skratka, podpora mora biti zdaj bolj na strani okrevanja kot pa nadomestil zaradi izgubljene dejavnosti v času zaprtja gospodarstva.
Tu moramo biti fleksibilni, pomembno pa je, da smo zmožni hitro odreagirati na dogodke in da iskalnih ukrepov ne zaostrimo prehitro. Tudi vse mednarodne organizacije, recimo OECD, IMF itd., pozivajo k zelo previdnemu pristopu in se zavzemajo za nadaljnjo podporo okrevanju. Tako ekonomsko razmišljanje mora biti v ospredju odločanja. Tudi iskalna pravila v EU so bila lani začasno suspendirana, kar pomeni, da imamo tu fleksibilnost, saj so pravila prilagojena trenutni situaciji. Tudi evropska komisija je nakazala, da bo tako še nekaj časa, saj smo bili in smo še vedno v zelo speciični situaciji.
Kako pa ste v EBRD zdaj pripravljeni spodbuditi zelene naložbe, v skladu z zahtevnim ciljem, da bo do leta 2025 več kot polovica vaših naložb v zelenih projektih? Da, ta cilj je zelo zahteven in je kombinacija dveh ciljev, in sicer, da je 50 odstotkov naših naložb zelenih, ob tem pa je 75 odstotkov naložb zasebnih. Razvijanje zelenih naložb ne pomeni le inanciranja, pač pa mora tudi zakonodaja v državah spodbujati take naložbe, gre torej za spremembo ekonomskih politik.
Naš angažma v podjetjih in posameznih državah temelji na strategiji zelenega premika od premoga k drugim virom energije. To je zelo pomembno za dolgoročne politike za spodbujanje naložb. Teh stvari se ne da reševati od primera do primera, pač pa potrebujete jasno strategijo, kam, v kakšna podjetja usmerjati naložbe. Zelena usmeritev ni povezana le z energijo, ampak tudi z industrijskimi procesi, s transportom, večjo energijsko učinkovitostjo stanovanj, v to poskušamo vključiti vse oblike naložb.
EBRD je zdaj zvišala napoved letošnje gospodarske rasti v Sloveniji s 3,5 na pet odstotkov, kar je skoraj toliko, kot je znašal lanski 5,5-odstotni gospodarski padec. Kako ocenjujete aktualne gospodarske dosežke naše države? Bi lahko rekli, da smo že iz najhujšega po pandemičnem letu 2020?
Težko je reči, ali je neka država že iz najhujšega, tudi zaradi tveganj, ki jih prinašajo nove različice virusa. Biti moramo previdni, saj je lani nekaj držav zelo dobro prestalo prvi val epidemije, nato pa jih je bolj prizadel drugi val. Ekonomski dosežki Slovenije so dobri, po naši napovedi bo gospodarska rast pri vas precej višja od pričakovanj. A ker je bila recesija precejšnja, Slovenija letos po naši napovedi še ne bo dosegla ravni iz leta 2019. Zato bo načrt za okrevanje in odpornost pomemben, da državi zagotovi vrnitev na prejšnjo pot rasti.
Da, kako pa potem kaj ocenjujete ta slovenski načrt za okrevanje in odpornost?
Ne poznam ga v podrobnostih, zato ga ne bi ocenjevala. Sem pa prepričana, da je dober, saj je nastal v sodelovanju z evropsko komisijo in z njenimi priporočili o zelenih in digitalnih naložbah, in verjamem, da je korak v pravo smer.
EBRD in samostojna Slovenija sta bili obe rojeni v letu 1991, obe letos praznujeta 30 let. Slovenija je od leta 1992 članica te banke, ki je pozneje sodelovala v nekaterih pomembnih naložbah pri nas, vključno z bankami, energetiko, industrijskimi podjetji itd. Kako vi vidite to sodelovanje in naš razvoj v teh 30 letih?
Slovenija je dosegla velik napredek, kar zadeva gospodarski razvoj in tranzicijo, in je med najrazvitejšimi od držav, v katerih delujemo. Ima visok BDP na prebivalca, zelo impresivno je, kako se je razvijala tudi v primerjavi z drugimi državami, ki so bile pred 30 leti v boljšem položaju. Naše dejavnosti v Sloveniji so vse bolj fokusirane na ciljane zadeve, na tako imenovane dodatnosti, recimo v bančnem in inančnem sektorju.
Statistika nam pove, da je EBRD doslej v Sloveniji investirala za približno milijardo 230 milijonov evrov, v 97 projektih. Vaš trenutni portfelj pri nas pa znaša skoraj 400 milijonov evrov, pri čemer ste pomembni portfeljski lastniki banke NLB. Kakšni so vaši načrti za naprej, bo EBRD ostala delničarka NLB?
Tega ne morem komentirati, saj gre za tržno občutljive informacije.
Dobro, a po drugi strani ste zdaj tudi solastniki banke NKBM, v kateri boste svoj delež prodali madžarski banki OTP. To bo za EBRD verjetno zelo dobičkonosen posel?
Tudi tega ne morem komentirati. Jasno je, da cilj EBRD ni za vselej ostati lastnica podjetij ali bank, v katere investira. Mi smo tukaj, da podpremo tranzicijo in pospremimo banko, da pride na drugo raven. Ne morem pa vam povedati nič podrobnejšega. Verjamemo, da smo z investicijama v NLB in NKBM prispevali k stabilizaciji inančnega sektorja in s tem pomagali tudi realnemu gospodarstvu.
Da, informacije o bankah so zanimive za naše bralce. Če greva na drugo temo: Slovenija je kot članica OECD prepoznana kot razmeroma razvita država. Kako vidite prihodnje medsebojno sodelovanje? Katera podjetja ali pa sektorji slovenskega gospodarstva so zanimivi za vaše prihodnje naložbe? So to morda turizem, hoteli, infrastruktura, energetika? Za nas so pomembne naložbe z največ dodane vrednosti. V državi, kot je Slovenija, so to zelo verjetno naložbe z lastniškimi vložki, recimo na področju inovacij, saj je to verjetno težje razviti glede na velikost trga, zanimata pa nas tudi energetika in zelena tranzicija, kjer je prav tako potrebnih precej naložb. Na srednji rok so to področja, na katera se bomo najverjetneje osredotočili. V zadnji strategiji za Slovenijo, potrjeni leta 2019, imamo dve prioriteti, in sicer spodbujanje konkurenčnosti in dobrega upravljanja skozi privatizacije ter spodbujanje zelene ekonomije z novimi, zelenimi tehnologijami. Ta strategija se bo izvajala do leta 2024.
Junija 2019 sem se pogovarjal s podpredsednikom EBRD Jürgenom Rigterinkom in mi je povedal, da v Sloveniji vidi veliko mladih podjetnikov z briljantnimi idejami, ki bi jih želeli podpreti. Je EBRD že oziroma bo sprejela kakšne ukrepe za podporo tem podjetnikom pri nas?
Da, investiramo v sklade lastniškega kapitala in s tem podpiramo mlade podjetnike, prav tako podpiramo mala in srednja podjetja ter razvijamo podjetništvo.
Dobro je sicer, da EBRD zdaj postavlja v ospredje investicije v zelene projekte, saj v preteklosti ni bilo vedno tako. Spomnimo se le posojila za naložbo v Teš 6, termoelektrarno na premog, ki jo moramo v prihodnje zapreti. Sprašujem pa vas, ali EBRD zdaj mogoče kaj razmišlja, da bi sofinancirala verjetni novi blok jedrske elektrarne.
Moj odgovor na to je zelo preprost: ne investiramo v nove jedrske elektrarne in jih ne inanciramo. To je v nasprotju z našimi načeli. Na jedrskem področju delamo za razgradnjo in varnost, ne inanciramo pa novih zmogljivosti.
Hvala za jasen odgovor. A zanima me, kaj bi pa potem financirali v energetskem sektorju v Sloveniji? So to hidroelektrarne, plinske, sončne in vetrne elektrarne? Vlagamo v obnovljive vire energije, o plinu pa ta čas razpravljamo in ga vidimo kot prehodno obliko energije. Velik poudarek je na pridobivanju novih virov energije, kot je, denimo, vodik, precej se ukvarjamo tudi z energetsko učinkovitostjo, saj so to pomembne naložbe, ki prispevajo k dekarbonizaciji.
Gospod Rigterink mi je leta 2019 omenjal tudi zanimanje za naložbe v slovenski turizem in hotele. Ali EBRD to še vedno zanima? Prioritete so bile pred dvema letoma nekoliko drugačne, vmes so prišli izzivi, povezani s covidom, ki so imeli velik vpliv na sektor nastanitev. V zadnjem letu tako nismo pripravili nobenega projekta, povezanega s turizmom, saj so se razmere na tem področju spremenile. Za naprej moramo še videti, kako se bo ta sektor opomogel in kakšna so tveganja, povezana s takimi naložbami.
Ključno gonilo okrevanja bo cepljenje prebivalstva. Kot vidimo, je dostop do cepiva še vedno zelo različen po posameznih državah, v katerih delujemo.
Drži, a zdravstvena kriza je na drugi strani prinesla in pospešila neverjeten razmah digitalizacije. Imate v EBRD tu kakšne načrte v Sloveniji?
V naši strategiji smo podprli digitalizacijo. Mislim, da lahko predvsem prispevamo k digitalizaciji malih in srednjih podjetij v Sloveniji, tu smo po mojem lahko zelo učinkoviti, saj imamo veliko izkušenj po različnih državah. Lahko pomagamo z nasveti, malim inovativnim podjetjem ali pa inančnim tehnološkim podjetjem itd., digitalizacija pa lahko pripomore tudi h krožnemu gospodarstvu.
EBRD je bila zasnovana kot razvojna banka, ki naj bi pripomogla k tranziciji nekdanjih komunističnih držav v odprta in demokratična tržna gospodarstva. Ali lahko po 30 letih rečete, da je bilo to začetno poslanstvo banke izpolnjeno?
EBRD je pomembno prispevala k preobrazbi postkomunističnih držav v tržna gospodarstva itd., ključni dejavnik pri tem pa je bila njihova integracija v EU. Seveda so bile ob pozitivnem razvoju kdaj tudi težave, a menim, da je bila prehojena zelo dolga pot. EBRD je inancirala podjetja in svetovala, še posebej na področjih, kot so upravljanje, privatizacije, vodenje javnih podjetij, energetska politika itd., in je s tem svojevrstna zgodba o uspehu.
V naši strategiji smo podprli digitalizacijo. Mislim, da lahko predvsem prispevamo k digitalizaciji malih in srednjih podjetij v Sloveniji, tu smo po mojem lahko zelo učinkoviti, saj imamo veliko izkušenj po različnih državah.
Slovenija je dosegla velik napredek, kar zadeva gospodarski razvoj in tranzicijo, in je med najrazvitejšimi od držav, v katerih delujemo.