Vladavina prava je tudi vprašanje denarja
Politiki iz držav neto plačnic v proračun EU morajo volivcem redno polagati račune, kam gre njihov denar
Predvsem gre za skupne temeljne vrednote, a razprava o vladavini prava je povezana tudi z vprašanjem denarja. Že vse od začetkov evropskega povezovanja morajo politiki iz držav neto plačnic v evropski proračun volivcem redno polagati račune, zakaj z njihovim denarjem financirajo razvoj drugih delov Evropske unije. Vse bolj problematično vedenje nekaterih držav članic je ta pritisk samo še okrepilo.
»Evropsko javno tožilstvo je ključni vzvod za zaščito denarja evropskih davkoplačevalcev,« je bilo eno od jasnih sporočil predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen med četrtkovo novinarsko konferenco s premierom Janezom Janšo, na kateri je slovensko vlado pozvala k temu, da postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ponovi oziroma izvede v najkrajšem možnem času.
Njene besede so bile izraz pritiska na evropsko komisijo, da zagotovi transparentno porabo sredstev iz skoraj 800 milijard evrov vrednega svežnja, ki ga je EU lani oblikovala za inanciranje okrevanja in krepitev odpornosti po pandemiji covida-19, oziroma prepreči njihovo morebitno zlorabo.
V nasprotnem primeru komisija namreč tvega, da se bo ta izraz solidarnosti pretvoril v nov vir težav za evropski projekt.
Različni pogledi
Vprašanje je deležno pozornosti predvsem v državah neto plačnicah, kjer volivci na skupno spopadanje s krizo pogosto gledajo precej drugače kot v Sloveniji in drugih neto prejemnicah. Kako močno jih vznemirjata korupcija in neustrezna poraba denarja v zvezi s svežnjem za okrevanje in odpornost, je pokazala raziskava, ki so jo v Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) lani jeseni izvedli v tako imenovani varčni četverici držav – Avstriji, Danski, Švedski in Nizozemski. »Najpogostejša skrb med udeleženci se je nanašala na nevarnost netransparentnosti in korupcije. To je dejanski problem in gotovo del razprave o vladavini prava,« je za Delo pojasnila Susi Dennison, višja raziskovalka iz ECFR.
Te skrbi se odražajo tudi v stališčih njihovih političnih predstavnikov, med katerimi predvsem severnjaki najodločneje vztrajajo pri pogojevanju dostopa do sredstev ne samo z učinkovitim bojem proti korupciji, ampak tudi s spoštovanjem evropskih vrednot, vključno z vladavino prava. V ozadju tega je prepričanje, da je potencialno zadrževanje evropskega denarja lahko najučinkovitejši vzvod proti nadaljnjemu nazadovanju demokratičnih standardov v državah, kot sta Madžarska ali Poljska.
»Zloraba denarja nacionalnih davkoplačevalcev s strani avtoritarnih kleptokratov, kot je Viktor Orbán, je lahko koristno orodje mobilizacije volivcev,« je za Delo ocenil Daniel Hegedüs, analitik za srednjo Evropo v Nemškem Marshallovem skladu, a hkrati opozoril, da to vprašanje v večini neto plačnic ni v vrhu seznama političnih prioritet. »Če pogledamo, kako se ta narativ uporablja, postane očitno, da razen na Nizozemskem ta argument v domačih političnih razpravah ni pogosto uporabljen – to še posebno velja za Nemčijo.«
Pritisk nemških Zelenih
In vendar se stvari spreminjajo tudi v največji neto plačnici v evropski proračun. O tem priča pismo, ki ga je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu ta teden, dva dni preden je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, poslala skupina šestih poslancev evropskega in nemškega parlamenta. V njem je vodji obeh institucij pozvala, naj zaradi težav pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev zadržita izplačevanje sredstev, do katerih je Slovenija upravičena iz evropskega proračuna.
Pod pismo so se podpisali tudi trije poslanci nemških Zelenih, ki so ta mesec obiskali Slovenijo, da bi se sami prepričali o stanju vladavine prava, medijske svobode in drugih stranpoteh slovenske politike, zaradi katerih se je država znašla pod drobnogledom evropske javnosti. Reševanje slovenskih težav je, so izpostavili, zanje pomembno tudi z vidika nemške nacionalne politike oziroma pričakovanj njihovih volivcev, povezanih s svežnjem za okrevanje in odpornost. Kot je poudarila poslanka v nemškem bundestagu Franziska Brantner, tisti, ki so jim zaupali glas, pričakujejo, da bodo predstavniki ljudstva naredili vse, da bo denar v članicah porabljen v skladu s pravili.
• Evropska komisija pod pritiskom, da zagotovi transparentno porabo.
• Povezava med denarjem in vrednotami najočitnejša na Nizozemskem.
• Pismo evropskih in nemških poslancev je opozorilo Sloveniji.