Intervju s predsednikom države

Kljub večkratni slabi volji zaradi premalo odločnega nastopa predsednika države B. Pahorja zaradi nekorektnih dejanj predsednika vlade me je predsednik države v TV-intervjuju na dan pred dnevom državnosti 24. junija navdušil z gandhijevskim načinom, vendar jasnim zagovorom in željo po kulturnem dialogu med politiki in z državljani.

Ker predsednik vlade tega niti približno ne spoštuje, se postavlja vprašanje, kakšna bi bila situacija v državi, če bi predsednik države opominjal predsednika vlade ob številnih ekscesih bolj odprto in direktno. Vezano na značaj predsednika vlade in njegovo konfliktno komunikacijo z vsakomer doma in v tujini, ki se ne strinja z njegovo edino pravo resnico, bi bila to mučna situacija.

Mučna je bila tudi situacija na začetku intervjuja novinarja J. Možine s predsednikom Pahorjem zaradi ponavljajočih se vprašanj, s katerimi je spodbujal sogovornika (podobno kot to počne pri Pričevanjih), da bi kot predsednik države ocenil delo opozicije, njene proteste in neenotnost pri spopadanju z epidemijo. Predsednik je prepričal s svojim stališčem, da ima vsak lahko svoj pogled, če ostaja v kulturnem in spoštljivem dialogu z drugače mislečimi, in pri tem poudaril, da imata tudi z novinarjem različno mišljenje, vendar se spoštljivo pogovarjata.

Kasneje sta o spodobnosti dialoga govorila še predsednik državnega sveta in predsednik državnega zbora in poudarila kot glavni problem ob 30. obletnici osamosvojitve nespoštljivost in večkrat vulgarnost dialoga med politiki.

Skratka, ob vseh uspehih v 30 letih obstoja države imamo problem, ki je običajen med mladostniki s slabo družinsko vzgojo, ki jo družba poskuša izboljšati v tako imenovanih poboljševalnicah. Kdo med politiki bi moral vanjo, pa presodite sami

Vladislav Vidmar, Ljubljana