Borza v prvem polletju zrasla za skoraj šestino
Prilivi v vzajemce presegli četrtino prilivov gospodinjstev na bančne račune
Prvo polletje je vlagateljem na Ljubljanski borzi prineslo kar lepe zaslužke. Gospodinjstva, tudi zaradi realno negativnih obresti, pa postopoma spreminjajo varčevalne navade, kar se pozna tudi v večjih prilivih v vzajemne sklade.
Indeks Ljubljanske borze se je v prvem polletju povzpel za slabih 14 odstotkov. K njegovi rasti so največ prispevale delnice NLB, ki so se v prvem polletju podražile za 39 odstotkov. Donos vlagateljev je še nekoliko večji, saj je največja slovenska banka izplačala tudi slabo polovico izglasovane dividende. Zaradi omejitev Banke Slovenije bo NLB drugo polovico izplačala v zadnjem četrtletju. Pri tem pa je še treba opozoriti, da je NLB omejena pri izplačilu dividend, in vlagatelji vsaj delno pri nakupih že gledajo tudi dividende v prihodnjih letih. NLB je sicer zaradi prevzema Komercijalne banke letos izdatno izboljšala poslovanje. V prvem četrtletju so se čisti obrestni prihodki in čiste provizije medletno povišali za več kot četrtino. Več kot potrojil se je medletno tudi čisti dobiček, a je primerjava z lanskim letom nerealna, saj je banka lani v tem obdobju vključila tudi pričakovane vplive epidemije. NLB bo polletno poročilo razkrila sredi avgusta.
Krka odpira sezono polletnih rezultatov
Prvi vpogled v polletno poslovanje bo prihodnji teden omogočila Krka, kjer Jože Colarič tradicionalno na skupščini delničarjev predstavi tudi prvo oceno polletnega poslovanja. Cena delnic Krke se je v prvem polletju povzpela za 13 odstotkov, kar je celo najskromnejši dosežek med družbami prve borzne kotacije. A pri tem je treba dodati, da se cena delnic postopoma približuje rekordni iz leta 2007.
Manj od Krke so sicer v prvem polletju zrasle delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za devet odstotkov. Toda največja slovenska zavarovalnica je delničarjem že izplačala dividendo, skupaj z njo pa rast znaša nekaj manj kot 15 odstotkov. Med delnicami, ki opazneje vplivajo na gibanje indeksa Sbitop, velja omeniti še 43-odstotni skok Telekomovih. Delničarji Telekoma Slovenije so že potrdili izplačilo 4,50 evra dividende na delnico, tako da bo za dividende izplačano več, kot je znašal lanski čisti dobiček, vendar pa jih bodo delničarji prejeli v začetku avgusta. Cena delnic tako še vedno vključuje tudi potrjeno dividendo. Za več kot tretjino so se letos podražile še delnice Petrola, Luke Koper in Save Re. Prva dva še nista izplačala sicer potrjene dividende, medtem ko so delničarji Save Re poleg rasti cene delnic že bogatejši tudi za dividendo.
Obseg poslov na Ljubljanski borzi sicer letos ne odstopa bistveno od lanskega. V prvem polletju je bilo sklenjenih za 170 milijonov evrov, kar je celo manj kot v istem obdobju lani (225 milijonov evrov). Seveda pa je lansko dogajanje na borzi popestril preplah zaradi
• 14-odstotno rast je v prvem polletju dosegel indeks Sbitop.
• 8,5 odstotka je v prvih petih mesecih znašal povprečen donos vzajemnih skladov.
• Krka in NLB se približujeta svojim najvišjim borznim vrednostim.
izbruha epidemije. Je pa obseg poslov v prvem letošnjem polletju skoraj petino večji kot v drugem lanskem polletju (145 milijonov evrov).
Vzajemci z donosi in prilivi
Ugodne razmere se poznajo tudi v rasti vrednosti premoženja vzajemnih skladov, ki se je, po podatkih ATVP, v prvih petih mesecih povečalo za 13 odstotkov in preseglo 3,7 milijarde evrov. Povprečen donos vzajemnih skladov je v prvih petih mesecih letos znašal več kot osem odstotkov, je mogoče izračunati iz podatkov agencije.
Njihovi upravljavci seveda ne vlagajo zgolj na Ljubljanski borzi, ampak večino premoženja naložijo v tujini, kjer so bile razmere v prvem polletju tudi zelo ugodne.
Vzajemni skladi so imeli v prvih petih mesecih 215 milijonov evrov neto prilivov vlagateljev. Glede na rast depozitov gospodinjstev, ki je v prvih štirih mesecih znašala 719 milijonov evrov, je to že kar veliko. Seveda pa je treba opozoriti, da trenutno povečano zanimanje za bolj tvegane naložbe še ni opazno spremenilo zelo konservativne naložbene politike gospodinjstev. Ta imajo več kot polovico prihrankov na bančnih računih ali celo v gotovini, bistveno premalo pa v dolgoročnih varčevalnih shemah, kot so nalože v vzajemnih skladih in različnih oblikah socialnih zavarovanj.