V spomin na Maksa, legendarnega hotelskega mačka
Hotel Bohinj Zgledno sodelovanje med arhitekti in investitorjem je primer, kako je mogoče obnoviti hotel in ohraniti lokalno identiteto
Hoteli se običajno ponašajo z impozantno zgodovino pa tudi z zelo znanimi gosti, ki so kdaj zašli ali so celo redno zahajali k njim. Hotel Bohinj gotovo ni bil med tistimi, ki bi lahko izpostavil katero od teh odlik. A je njegovo zgodovino vendarle pisal med domačini in »vikendaši« znan gospod Maks, legendarni mačkon, ki je lepega dne izginil neznano kam. V tleh prenovljenega hotelskega lobija po zamislih ljubljanskega biroja Ofis so vendarle ostale kamnite sledi njemu v spomin. Prvič bo po njih mogoče stopati ob odprtju čez slaba dva tedna, 15. julija.
»V očeh mnogih je bil Hotel Bohinj, nekdanji hotel Kompas, ki so ga skozi desetletja dograjevali stihijsko, brez misli na njegovo končno podobo, eden od najbolj neestetskih na območju Bohinja, a na izjemno lepi lokaciji – v samem turističnem središču, tik pred dostopom do mosta čez reko v Ribčevem Lazu. Dvignjen je na nekakšni planoti, kar mu daje posebno intimo, z razgledi proti Bohinjskemu jezeru, gori in cerkvi, z izjemno pozitivno atmosfero,« je dane okoliščine opisala arhitektka in soavtorica prenove Špela Videčnik.
Sprva so ga nameravali le oluščiti in energetsko prenoviti, a se je kmalu pokazalo, da bo treba stavbno konstrukcijo statično sanirati. »Pri tem smo sodelovali s statikom Milanom Sorčem, ki je doma iz Bohinja in je zelo dobro poznal hotel. Za protipotresno sanacijo – ta je v teh potresno ogroženih krajih nujna – je predlagal, da bi se stavbi dodal kovinski okvir. To ni bila le zelo inovativna rešitev, s katero ni bilo treba poseči v konstrukcijo, temveč je dala tudi končno podobo hotelu. S tem smo pridobili nove balkone pred sobami ter nov videz fasade in celotnega hotela,« je povzela. V nosilcih so skriti tudi žlebovi, strelovodi in rekuperacija oziroma vsi elementi, ki jih hotel potrebuje in jih je drugače težko vkomponirati. Elementi, oblečeni v macesnov les, ustvarjajo še zastore med sobo in njeno zunanjostjo. Že zdaj je videti sivkast, naravno postaran, a je v resnici premazan s posebnim lakom.
Po besedah Roka Omana so pri novi zasnovi, pri kateri so povečali vhodni lobi in pridobili jedilnico, podobno zimskemu vrtu, sledili vsem logičnim linijam obstoječega objekta in prizidkov ter njihovim naklonom streh, s čimer se je ustvarila razgibana zunanja podoba hotelske stavbe. Ta je doživela celovito energetsko prenovo, z novimi, mnogo večjimi okni, ki so jih lahko pridobili prav zaradi statične ojačitve, izolacijo in novim načinom ogrevanja, hlajenja in prezračevanja (na toplotno črpalko voda-voda in z vodnimi vrtinami).
S slovenskimi izvajalci in lokalno
Pri oblikovanju interierja so še bolj izpostavili lokalno. »Ker Bohinj zadnja leta s turistično zvezo, lokalnimi obrtniki in kmetovalci s certiikatom Bohinjsko ustvarja lepo zgodbo, nagrajuje in promovira vse bohinjske izdelke, od hrane do izdelkov umetnostne obrti, smo hoteli temu pri opremi notranjosti slediti tudi mi. Pri oblikovanju interierja smo se naslonili na za Bohinj značilen kozolec stog, ki ima v sredini konstrukcijo iz križev in tako na hotelskih hodnikih, ki so običajno dolgočasne, dolge 'kače', poustvarili sprehod skozi značilen kozolec,« je povedala Špela Videčnik. To geometrijo so poustvarili po tleh na preprogi ter na stropu in stenskih oblogah. »Toda navezava na stog ni bila samo oblikovna referenca, ampak tudi opozorilo. Tako tujcem na našo edinstveno posebnost kot tudi domačinom, naj varujejo kulturno dediščino. Vsako leto izgine nekaj primerov te tradicionalne arhitekture, ki se pogosto sesuje sama vase. Od stogov, ki jih v hotelu prikazujejo tudi fotograije Tomaža Gregoriča, danes tretjine ni več najti,« je opomnil Rok Oman.
Tudi stene in deli spuščenih stropov v sobah so tako kot ti primerki tradicionalne arhitekture izdelani iz macesnovega lesa z naravno obdelavo, ob vzglavju postelje je kot osvetlitev vgrajena linija bohinjskih gora, na posteljnem perilu in zavesah pa je opaziti silhuete štirih pogumnih mož, ki so prvi osvojili Triglav in imajo pod hotelom tudi spomenik. Ta graični okras hotela je oblikoval znani in večkrat nagrajeni graični oblikovalec Slavimir Stojanović (studio Futro).
Spodbuditi goste k plavanju v jezeru
Tudi sicer so po besedah Roka Omana vložili veliko energije v unikatno oblikovanje opreme hotela, pri tem pa sodelovali le s slovenskimi podjetji. »Stoli, klopi, celo luči so unikatni izdelki slovenskih podjetij, ki smo jih po svoje interpretirali prav za ta hotel. Luči, ki spominjajo na vejevje in dajejo zelo intimno svetlobo, smo razvijali z Arcadio, Donarjevim lupinastim stolom iz recikliranega ilca smo dodali novo podnožje v obliki smuči ...« sta naštela sogovornika. Ti napolnjujejo jedilnico, ki jo s hotelsko recepcijo pregrajuje velikanski kamin, skozi celoten dvoetažni prostor pa se s stropa spuščajo lesene letve. Pod njim je v hotelski recepciji, kot omenjeno, videti nekakšne povečane mačje stopinje. »V pritličju so pustili še en prostor, v katerem je zaradi nižjega stopa povsem drugačno vzdušje, to je nekakšna kmečka soba, kjer bo slaščičarna oziroma soba za posebne dogodke. V njej smo iz lončenih pečnic ustvarili steno, ki bo pozimi ogrevana in ustvarja nekakšen dialog s poličkami, omaricami, kjer bodo prezentirani tudi izdelki lokalne obrti,« je opomnila sogovornica.
Hotel se ponaša še z manjšim centrom dobrega počutja z zunanjim bazenom, ki bo imel ogrevano vodo tudi pozimi, na travniku pa, kjer je doslej stal bazen, so uredili nekakšno ognjišče oziroma prostor za družabne dogodke. Arhitektoma se zdi pomembno predvsem, da gostje hotela doživijo vse lepote Bohinja, torej tudi to, da plavajo v eni od najčistejših voda, Bohinjskem jezeru. Da bi znova občutili tudi lepoto noči v hribovskih krajih in zvezdnato nebo, je zadržana tudi osvetlitev hotela. Pri zunanjih ureditvah so upoštevali usmeritve Triglavskega narodnega parka, a že dejstvo, da je hotel sredi krasne narave, ki jo je treba ohranjati, je narekovalo avtohtono rastje. »Bohinj nam zelo veliko pomeni, oba imava tu vikend, sem peljeva vsako skupino tujih študentov, ki jih poučujeva. Zdi se nama res velik dragulj v svetovnem merilu, zato se nama zdi pomembno, da sva tu lahko pustila podpis biroja. Zgledno je bilo tudi sodelovanje z investitorjem Damianom Merlakom ter predstavnikom investitorja Juretom Repanškom. Prepričana sva, da je to lahko vzorčni primer, kako je mogoče obnoviti marsikateri slovenski hotel in pri tem ohraniti lokalno identiteto ter jo spodbuditi s sodelovanjem s slovenskimi podjetji,« sta opisala enega od svojih najpomembnejših projektov Špela Videčnik in Rok Oman. Dodala sta, da se arhitekti zadnja leta veliko pogovarjajo o tem, ali porušiti obstoječe stavbe, kar je res najceneje, a zelo neekološko, ne samo zaradi kupa ruševin, ampak tudi velikega ogljičnega odtisa vseh na novo zgrajenih stavb iz betona. Čeprav temu načelu ne bodo mogli slediti pri obnovi hotela Zlatorog, ker je v preveč slabem stanju, tudi njegova prenova ni več daleč.