Od boja proti krizi k strateškim dilemam EU
Evropski parlament Slovenski premier se je v strasbourški politični areni moral braniti tudi pred očitki
S časom, ko bo Slovenija predsedovala svetu EU, so povezana predvsem pričakovanja glede izhoda iz pandemične krize. To je bilo očitno med nastopom premiera Janeza Janše v evropskem parlamentu. Predsedovanje sam vidi kot prehod od boja proti krizi k strateškim dilemam Evrope.
Večjih zapletov v razpravi ni bilo. Poslanci so navajali napade na medije, tožilstvo in pravosodje. Premier se je nekajkrat zatekel v zgodovinsko utemeljevanje najbolj žgočih vprašanj v EU, denimo razlaganje delitve vzhod – zahod s položajem po vojni, ko je bila polovica Evrope do padca berlinskega zidu na drugi strani železne zavese. Tudi v zvezi z grozečimi delitvami v EU je omenjal jugoslovansko izkušnjo.
Velik del razprave je obravnaval vrednote EU. Po Janševem mnenju bi morali imeti do njih »uravnotežen odnos«. Ne bi smeli izpostavljati le ene, ko ta ustreza neki politični situaciji. V zvezi z delegiranimi tožilci je napovedal, da bi postopke lahko končali do jeseni. Prepričan pa je, da se tej temi pripisuje preveč pozornosti. Primerov korupcije z evropskimi sredstvi da pri nas ni, kvečjemu manjši zapleti. Bolje bi bilo, če bi pisali o 400 političnih zapornikih v Belorusiji, je dejal po razpravi.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen od predsedovanja pričakuje, da bo Slovenija nadaljevala prizadevanja na področju vladavine prava. Evropska komisija bo predvidoma čez dva tedna objavila drugo letno poročilo o tej temi, ki vključuje tudi medije. V zvezi s tem je poudarila vlogo zaupanja v ukrepe proti korupciji, svobodne medije in neodvisna sodišče. »Kljub razlikam delamo skupaj za dobro vseh Evropejcev,« je še dodala.
Premier Janez Janša je nastop pred evropskim parlamentom izkoristil kot še eno priložnost za komentiranje položaja na stari celini. Konkretnim zakonodajnim ciljem predsedovanja svetu EU, ki bi na koncu leta lahko šteli za dosežek, se je izognil. poročevalec iz Strasbourga
Tako je bilo predstavljanje načrtov prednostnega dela med polletnim predsedovanjem bolj rutinsko: odpornost na krize, varna Evropa, konferenca o prihodnosti Evrope. Glede posledice pandemije je opozoril, da je v prihodnjih mesecih neizogibno povečanje števila okužb z različico delta. Pripraviti bi se morali, da morebitni četrti val ne bi povzročal takšnih težav kot prejšnji, z zapiranjem. »Evropska strategija cepljenja deluje,« je prepričan Janez Janša. Sodržavljane bi po njegovih besedah morali prepričati, da vsakdo, ki se cepi, pripomore k doseganju cilja.
Po drugi strani ima evropska komisija jasne želje, kaj bi se moralo zgoditi do konca leta. Predsednica Ursula von der Leyen je govorila o utrjevanju doseženega v bitki s pandemijo in hitrejšim cepljenjem. Poudarila je negotovost, povezano s širjenjem različice delta. Čim prej naj bi potrdili čim več nacionalnih načrtov za okrevanje. V času slovenskega predsedovanja naj bi začeli razpravo o novih lastnih virih EU. Z njimi naj bi Unija vračala denar, ki si ga je evropska komisija izposodila na kapitalskih trgih za program za okrevanje. Slovenija naj bi v svetu EU začela zakonodajni proces.
Zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt
Nekaj več dinamike je bilo pri bolj žgočih temah. Premier Janez Janša je nekajkrat naredil primerjavo s časom Jugoslavije, vzroki za njen razpad, osamosvojitveno vojno pred tridesetimi leti. Pred evropskimi poslanci je glede vladavine prava povedal, da so ponekod v EU še vedno zakoreninjene stare prakse, ki so namenjene obrambi neupravičenih privilegijev. V Sloveniji bo 23. avgusta, na dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, organizirana mednarodna konferenca. Opozoril je tudi na medijske monopole v nekaterih državah članicah.
Govorjenje o pritisku na medije je povezal z notranjepolitičnim dogajanjem. Samega sebe vidi kot zadnjega novinarja, ki je bil v Sloveniji zaprt. »Trenutno ni nobene represije nad mediji ali novinarji,« je povedal. »Vedno ko vodim slovensko vlado, se Slovenija na indeksih medijske svobode dvigne. Vedno. Preverite,« je pozneje na tiskovni konferenci na vprašanja španske kolegice o ugotovitvah različnih organizacij glede spodkopavanja svobode tiska odgovoril premier Janša. Govorjenje o medijih v Sloveniji pripisuje političnemu »izvozu«, nerazumevanju jezika in položaja v Sloveniji.
Ven iz teme, v svetlobo
V poslanskih vrstah je bilo kar nekaj kritičnih tonov. Vodja poslancev največje skupine desnosredinske EPP (v tej družini je tudi Janševa SDS) Manfred Weber je premiera pozval k takojšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Omenil je tudi razprave o medijih in pravosodju, češ, nekateri tudi pravijo, da so mediji kritični in sodstvo politizirano. Voditeljica socialistov (S&D) Iratxe García je dogodek na srečanju slovenske vlade z evropsko komisijo prejšnji teden ocenila kot napad na opozicijo. Omenila je tudi napade na medije.
»Usmeriti se morate ven iz teme, v svetlobo. Tam vas bomo pričakali z odprtimi rokami,« je v imenu liberalcev (Renew) premieru Janezu Janši sporočil evropski poslanec iz Nizozemske Malik Azmani. Premierovim besedam o vladavini prava da ne sledijo dejanja. Pozval ga je h končanju nadlegovanja sodnikov in novinarjev, tudi svojih političnih prijateljev ne bi smel imenovati v policijo. Sredstva EU iz načrta za okrevanje bi po njegovem mnenju morali pogojevati z delegiranimi tožilci.
Na odgovore vlade čaka že od marca
Evropska poslanka Sophie in 't Veld je Janši izročila seznam vprašanj, ki jih je njena skupina za spremljanje demokracije, temeljnih svoboščin in vladavine prava poslala vladi že marca, a odgovorov še vedno ni dobila. Opozorila je, da premier pri zavzemanju za vladavino prava ni verodostojen. Tudi evropskemu svetu je očitala, da s svojo »paralizo« pripomore k spodkopavanju vladavine prava. Njena skupina naj bi prišla oktobra v Slovenijo na misijo ugotavljanja dejstev. Vnovično razpravo o Sloveniji naj bi v tej skupini opravili 15. julija.
Tudi med slovenskimi poslanci so se pokazale jasne politične razlike. Romana Tomc (SDS) je izrekla številne pohvale delu vlade in modrosti Janše. Tanja Fajon (SD) pa ga pozvala, naj Slovenijo vrne na »pot odprtih, modernih, prijaznih in sposobnih držav, v jedro zdrave Evrope«. Klemen Grošelj (LMŠ) je izrazil dvom, da večina Slovencev in tudi večina Evropejcev deli Janševo vizijo EU in njeno prihodnost. V očeh Milana Zvera (SDS) pa v Sloveniji v času desnosredinskih vlad ni bilo le gospodarskega in siceršnjega razcveta, temveč tudi – višja nataliteta.
• Tudi v EPP pozivajo Janeza Janšo k imenovanju delegiranih tožilcev.
• Janševe vlade naj bi blagodejno vplivale na svobodo tiska.
• Poslanci SDS pohvalili premiera.