Rekordno vroč modri planet
Podnebna kriza Rekordni vročinski valovi na severu so stalnica, ki se bo le še stopnjevala
Sever gori in se topi, na jugu življenje postaja vse bolj nevzdržno.
V vasi Lytton v Britanski Kolumbiji, kjer v tem času za nenavadno visoko temperaturo – hudo vročino – velja že 25 stopinj Celzija, so prejšnji teden namerili rekordnih 49,6 stopinje Celzija. Ne le to: skoraj neverjetno visoke temperature so zaradi zastalega atlantskega toka (»omega učinek«, neposredna posledica podnebnih sprememb) trajale več dni in se še niso spustile na vsaj približno normalno raven.
Ekstremna – suha – vročina je na zahodni obali Kanade povzročila tudi tako imenovane suhe nevihte: v dveh dneh je (učinek rakete) na Britansko Kolumbijo udarilo – »padlo« – okoli 700.000 takšnih strel, kar je povzročilo silovite gozdne požare. Samo v Lyttonu je zgorelo 90 odstotkov hiš in preostale infrastrukture. Ljudje – podnebni begunci – so zbežali. Država, ki spada med rudarske velesile in je odgovorna za številne okoljske katastrofe po svetu, se zdaj spoprijema s posledicami (tudi) lastnega objestnega, pohlepnega in nerazumnega delovanja.
Podobno (rekordno) vroče je bilo v zadnjih dneh po ameriški severozahodni obali. Zaradi ekstremnih temperatur, ki bodo po napovedih klimatologov – oziroma so že – stalnica, je v zadnjem tednu v ZDA in Kanadi umrlo najmanj 500 ljudi.
Rekordna vročina na Arktiki
Zdi se, da smo se že nekako navadili, da Arktika, ki je brutalno izpostavljena podnebnim spremembam, poleti – gori. A začetek letošnjega poletja je na »krovu sveta« ekstremen tudi v primerjavi z lanskimi šokantnimi temperaturami. In posledicami teh temperatur.
Ekstremna vročina je udrihala po Arktiki, najhuje je bilo – oziroma je še – v Sibiriji, kjer so temperature drugo polovico junija presegale 30, včasih tudi 40 stopinj Celzija. V Verhojansku v Jakutiji so pred dnevi izmerili rekordnih 38 stopinj Celzija: ne pozabimo, da je to mesto, kjer so leta 1892 izmerili najnižjo temperaturo v severni hemisferi. Minus 67,8 stopinje Celzija. Ekstremna vročina je marsikje stalila permafrost – ne več stalno zamrznjena tla, kar izpušča v ozračje veliko metana, toplogrednega plina, ki je potencialno še veliko bolj škodljiv od ogljikovega dioksida, ki ga v ozračju – v času merjenja – nikoli ni bilo več kot danes. Jasno je, da bo (ne le) zaradi taljenja permafrosta metan za hitrost podnebnih sprememb kmalu celo usodnejši od ogljikovega dioksida. O rekordnih junijskih temperaturah so poročali tudi iz Moskve. Rusija se sicer segreva dvainpolkrat hitreje od svetovnega povprečja.
Nič, kar se zgodi na severu, ne ostane na severu. Ko staljeni led dviga oceane in temperature, na podnebno najobčutljivejših in ekstremnih območjih (Sahel, Bližnji vzhod, Severna Afrika), kjer poteka tudi večina modernih vojn, na tisoče podnebnih beguncev beži proti – severu. Ta jih agresivno, nasilno zavrača. Tudi to je že nova normalnost. A ne tali se le skrajni sever, temveč tudi skrajni jug: v zadnjih dneh so rekordne temperature namreč izmerili tudi na Antarktiki.
Podobe prihodnosti
Medtem ko vročinski valovi udrihajo po severu, in to zaradi »posebnih učinkov«, ki jih sproža intimno druženje ledu in ognja, morda vendarle še privzdigne kako obrv peklenska vročina, ki skupaj s sušo pustoši po velikem delu Bližnjega vzhoda (strahotna vodna kriza ima seveda tudi politično ozadje), ubija tiho, nespektakularno; da, skoraj samoumevno. Prejšnji teden so, denimo, temperature v Bagdadu več dni zapored presegle 50 stopinj Celzija. Zaradi tega se je sesul električni sistem, zmanjkalo je ledu, zaprli so šole in številne tovarne: po »konvencionalnih vojnah« so na Bližnji vzhod prišle tudi podnebne/vodne (denimo Jemen). Hkrati so na Cipru, nekakšni meji med Evropo in Bližnjim vzhodom, divjali največji požari v zgodovini. Na drugem koncu sveta je na Haitiju in Kubi brutalno pustošil orkan Elsa, v Indiji pa so oblasti ljudem zaradi rekordne vročine in strahotno onesnaženega zraka odsvetovale, da zapustijo bivališča. Da, to je podoba prihodnosti, pred katero nihče ni več varen.
»Milijoni ljudi po svetu se bodo v naslednjih desetletjih soočali s katastrofično prihodnostjo, v kateri bodo prevladovali lakota, suša in bolezni,« je zapisano v osnutku poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC), ki bo izšlo prihodnje leto, a je pred dnevi že prišlo v javnost. Z razlogom. »Podnebne spremembe bodo v naslednjih desetletjih spremenile življenje na Zemlji, četudi bi ljudem lahko uspelo omejiti izpuste toplogrednih plinov [...] Najhujše bo šele prišlo in najbolj prizadeti, veliko bolj kot mi, bodo naši otroci in vnuki,« med drugim piše v osnutku poročila IPCC, ki je dolgo kar 4000 strani.
• V sibirskem Verhojansku so prejšnji teden namerili 38 stopinj Celzija.
• V Bagdadu je bilo več dni najmanj 50 stopinj Celzija.
• Rusija se segreva dvainpolkrat hitreje od svetovnega povprečja.