Umirjeni nastop z nekaterimi antiliberalnimi poudarki
Pred evropskimi poslanci Predsednik vlade je slovensko predsedovanje predstavil dokaj zadržano, nekaj sporočil pa je poslal med vrsticami
Predstavitev programa slovenskega predsedovanja svetu EU je bila po oceni strokovnjaka za evropsko politiko z ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Marka Lovca bolj zadržana, saj ni toliko merila na širšo javnost, kot je tista na začetku predsedovanja prejšnji teden, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija. Rdeča nit komentarjev evropskih poslancev in vodij političnih skupin v evropskem parlamentu na nastop Janeza Janše je bila, kot je bilo pričakovano, vladavina prava, znotraj tega pa vladno neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in vladni odnos do medijev, ki ni na ravni evropskih vrednot in norm.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Martin Weber sta se odločno postavila na stran vladavine prava, ki je očitno postala tema severnih držav, poudarja Lovec. Evropska desna sredina, ki jo predstavlja EPP, njen člen pa je za zdaj tudi Janševa SDS, se po oceni Lovca poskuša distancirati od nacionalnih populistov, med katere po njegovem mnenju spada tudi Janša.
Je pa Lovca nekoliko presenetilo, da je García Pérez, vodja politične skupine socialnih demokratov S&D, govorila zelo milo o stanju vladavine prava pod Janšo, sploh če upoštevamo vse zaplete okrog izvršnega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa, ki se zaradi Janše ni želel fotografirati z njim prejšnji teden ob obisku komisije v Sloveniji.
Tihi pakt s socialisti
»Zdi se, da se pozna vodilna španska vloga znotraj S&D, in to, da je Janševi vladi in tudi nekaterim drugim vzhodnoevropskim vladam, uspelo najti nekatere skupne točke z južnimi članicami EU,« ocenjuje Lovec. To je bilo po njegovem mnenju razbrati tudi iz posebnega srečanja predsednika vlade Janeza Janše z visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko Špancem Josephom Borrellom, ki ga je Janša prejšnji teden počastil z osebnim vodstvom in vzponom na Triglav. Poleg tega je španski socialistični premier Pedro Sánchez Janši potrdil udeležbo na letošnjem Blejskem strateškem forumu.
Kritike, ki so jih imeli liberalci in zeleni v evropskem parlamentu, so bile po drugi strani pričakovane, a tudi zelo splošne, kar kaže, da Sloveniji niso namenjali pretirane pozornosti in da vlada Janeza Janše vseeno ni ključna tema v EU, ocenjuje Lovec.
Najzanimivejši stvari v zvezi z včerajšnjim Janševim nastopom v evropskem parlamentu sta bili po njegovem mnenju skriti med vrsticami. Janša je povedal, da deli migracijske zakonodaje, za katere si je prizadevalo portugalsko predsedstvo, ne bodo prioriteta slovenskega predsedstva, prav tako je glede zelenega prehoda opozarjal, da EU tega ne zmore sama in da nihče ne sme plačati previsoke cene.
Vladavina prava kot zarota starih režimov
»To so tipična konservativna in vzhodnoevropska stališča,« meni Lovec, ki trdi, da je Janša kot okvir predsedovanja branil odpornost, ki izhaja iz občutka krize in ogroženosti, ki je za nacionaliste pomembna tema, medtem ko je von der Leynova govorila optimistično, o možnosti za spreminjanje, zeleni prehod, boljše institucije, zaupanje, kar je pomembno z vidika krepitve EU in zaupanja državljanov. Janša se je v nastopu pogosto skliceval ne geostrateške grožnje, kar je zunaj pristojnosti predsedovanja svetu EU.
V Strasbourgu je Janša nadaljeval tudi z relativiziranjem evropskega koncepta vladavine prava, ki je po njegovem mnenju zgolj mehanizem, s katerim politični monopoli iz prejšnjega režima ohranjajo privilegije in dominacijo. Lovec opozarja, da se je Janša v svoji maniri zatekal k obtoževanju in fikcijam o tem, kako je EU kreditirala Jugoslavijo, da ne bi razpadla, ter kako so sodišča in druge institucije samo formalno postale neodvisne, v resnici pa pod vplivom starih struktur.
Koncept vladavine prava po Janševem mnenju institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, »služi predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in krivice«. Takšnih izvajanj so se evropski poslanci že naposlušali od poljske in madžarske vlade, kjer se je s takšnimi izgovori slabe institucije menjalo s še slabšimi, dodaja Lovec.
Poudarja še, da je Janša na vprašanje o manifestu skrajnih desnopopulističnih strank odgovoril, da so vsa mnenja, ki imajo podlago v volilni podpori, legitimna. »To je po definiciji antiliberalno mnenje, ki zagovarja teror vladajoče večine nad temeljnimi pravicami in pravnim redom,« meni Lovec.
• Predsednik vlade je zastopal tipična konservativna in vzhodnoevropska stališča.
• Nadaljeval je z relativiziranjem evropskega koncepta vladavine prava.
• EPP se poskuša distancirati od nacionalnih populistov, med katere spada Janez Janša.