Četrti val ne bi smel ogroziti pouka
Precepljenost Pri starejših od 50 let bi morala biti 90-odstotna, otrok ni treba cepiti, meni Alojz Ihan
Odkar je konec junija strokovna skupina za cepljenje, ki jo vodi Bojana Beović, skladno s smernicami Evropske agencije za zdravila odločila, da je tudi pri nas proti covidu-19 mogoče cepljenje otrok v starosti od 12 do 15 let, se starši zanimajo, kaj cepljenje prinaša. Ali bo jesenski pouk v živo odvisen od precepljenosti šolarjev in dijakov? »O teh vprašanjih se aktivno pogovarjamo predstavniki svetovalne skupine, ministrstva za zdravje in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Trenutno še niso sprejete dokončne usmeritve,« je na naša vprašanja odgovorila dr. Mateja Logar, vodja posvetovalne skupine za covid-19. Ali so starši naklonjeni cepljenju svojih najstnikov?
»Približno petina mojih pacientov aktivno išče informacije o cepljenju, nasploh pa je bolj malo staršev, morda deset odstotkov, ki bi se sami odločili za cepljenje svojih otrok. Če bi se Slovenija odločila za aktivno cepljenje otrok, bi morala starše aktivno vabiti na cepljenje,« je dejal pediater Igor Dovnik iz Maribora. Vendar meni, da je treba najprej vložiti več energije v precepljenost odraslih, saj mladi niso odločilni dejavnik za to, ali bo država jeseni delovala ali se spet ustavila. »Mladi ne zbolevajo ali pa vsaj ne hudo in države ne bodo rešili, tudi če bi bili cepljeni. Država mora spodbuditi cepljenje oseb, starih nad 40 let, ki so bolj ogroženi. Dobro bi jih bilo aktivno vabiti in cepljenje bolj promovira
O cepljenju otrok, starih nad 12 let, še niso sprejete dokončne usmeritve.
Mateja Logar
• Od konca junija je dovoljeno cepljenje najstnikov med 12. in 16. letom.
• Zdravniška stroka poudarja, da je najprej treba precepiti odrasle.
• Le 60-odstotno so precepljeni starejši, ki živijo doma.
ti, morda uvesti še kak ukrep. Slovenci so do cepljenja tradicionalno zadržani,« pravi.
Tehtanje med koristjo in škodo
Kot oče se je odločil, da bo njegova 14-letna hči cepljena, čeprav je dovoljenje Evropske agencije za zdravila za uporabo cepiv Pfizer in Biontech pri mladih začasno, učinke cepljenja in neželene pojave še opazujejo. »Vsi v naši družini smo cepljeni, tudi vsi slovenski pediatri so cepljeni. Seveda imajo zdravila in sploh vse, kar vnesemo
8v telo, tudi stranske učinke, a je vedno treba pretehtati med koristjo in škodo. Tveganje neželenih učinkov cepiv je veliko manjše kot tveganje, ki ga prinaša okužba s covidom-19. Tudi nasploh v življenju počnemo bistveno bolj tvegane stvari, kot je cepljenje: vozimo se na primer z avtomobilom, čeprav vsako leto umre več kot sto ljudi na slovenskih cestah v avtomobilskih nesrečah, cepili pa se ne bi, čeprav zaradi cepljenja nihče ne umre. Bolezen covid-19 je neskončno bolj nevarna kot cepivo,« je dejal Dovnik.
Zaščiti starejše od 50 let
Po besedah dr. Alojza Ihana zahteva covid-19 ukrepanje odraslih, predvsem starejših od 50 let, pri katerih je tveganje za hospitalizacijo in izgubo življenja večje. Pri cepljenju mladih staršev gre za njihovo zaščito, pojasni. »Cepilne strategije nikjer niso računale na precepljenost otrok. Cepljenje otrok je slepa ulica, zaščititi se morajo odrasli, ki so tvegana skupina za hospitalizacijo,« meni.
Ali bo četrti val spet onemogočil šolanje v živo? »Računam na to, da se pouk v živo ohranil v osnovnih in srednjih šolah. Glede šolanja na daljavo smo bili v Sloveniji negativna izjema, najverjetneje tega ne bo več. Drugo so fakultete. Tam smo profesorji že pred koronavirusom razpravljali, kako bi študente preusmerili s klasičnih predavanj na seminarje in vodeni praktični pouk. Po koronavirusu se bo najverjetneje razvil interaktivni pouk na daljavo. Tudi konzilijarni posveti v bolnišnicah bodo ostali na daljavo, kakor so zdaj. V enem dnevu je zdravnik lahko uspešno navzoč na petih konzilijih, kar v živo nikakor ne more izpeljati,« napoveduje sogovorec.
Kako bi torej dosegli zadostno precepljenost, da bi življenje jeseni potekalo normalno? »Najpomembneje je, da so precepljeni starejši od 75 let. Dobro je poskrbljeno za precepljenost v domovih starejših, le 60-odstotno pa so precepljeni starejši, ki živijo doma. Če bo jeseni četrti val, jih bo med temi največ hospitaliziranih. Slabo so precepljeni ljudje v starosti od 50 do 60 let; ob okužbi jih mora precej v bolnišnice. Pri navedenih skupinah bi morali doseči 90-odstotno precepljenost,« je povedal Ihan.