Množični beg vojakov
Afganistanska vojna V Tadžikistanu se je zaradi izrednih razmer na meji z Afganistanom začela mobilizacija rezervistov
Napovedan ameriški umik iz Afganistana ima pričakovane posledice. Talibi osvajajo čedalje več ozemlja, afganistanski vojaki pa množično bežijo v sosednje države, kjer oblasti gradijo begunska taborišča in mobilizirajo vojake. ZDA so srednjeazijske države zaprosile, naj (začasno) sprejmejo njihove afganistanske sodelavce, Rusija pa je Tadžikistanu obljubila vojaško pomoč na meji z Afganistanom.
V ponedeljek se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal z voditeljema dveh severnih afganistanskih sosed. O tem, kaj sta govorila s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevom, so uradno sporočili le, da so bile glavna tema zaostrene razmere v Afganistanu. Po pogovoru z njegovim tadžikistanskim kolegom Emomalijem Rahmonom iz Kremlja so obvestili javnost, da mu je ruski voditelj ponudil nujno pomoč tako na bilateralni ravni kot v okviru »vzhodnega Nata«, organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, katere član je poleg Rusije, Armenije, Belorusije, Kazahstana in Kirgizije tudi Tadžikistan. V to srednjeazijsko državo, kjer ima Rusija največje tuje vojaško oporišče, je v noči z nedelje na ponedeljek pribežalo okoli 1000 afganistanskih vojakov, v ponedeljek so mobilizirali 20.000 rezervistov in jih poslali na mejo z Afganistanom.
Prenagljena odločitev o umiku
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi izjavil, da je bila odločitev o popolnem ameriškem umiku iz Afganistana prenagljena, saj se država še ni sposobna braniti. »V teh pogojih pripadniki Islamske države pospešeno osvajajo ozemlja, zlasti na severu Afganistana, tik ob meji z državami, ki so naše zaveznice,« je dejal. Hkrati je obtožil ljudi v vrstah afganistanskih oblasti, da so sami krivi za tak razplet dogodkov, ker se niso hoteli pogajati z nasprotniki in sprejeti načrta o začasni prehodni vladi, ki ga je predlagal »kvartet« Kitajska, Pakistan, Rusija in ZDA. »Moramo se zavedati, da v Afganistanu ne obstaja vojaška rešitev. Težave lahko rešijo le z vzajemnim kompromisom med sedanjimi oblastmi in vojaško opozicijo, talibi in drugimi,« je pred kratkim izjavil uzbekistanski zunanji minister Abdulaziz Komilov.
V zadnjih tednih se je začel množični beg pripadnikov afganistanske vojske tudi v Uzbekistan. Zaradi zmag talibov, ki imajo v rokah več kot polovico od 400 afganistanskih regij, pričakujejo tudi naval civilnih beguncev, zato so v tej srednjeazijski državi začeli graditi sprejemne centre ob meji z Afganistanom. Po poročanju lokalnih novinarjev, ki jim na prizorišče niso dovolili, so blizu mesta Termez, ki leži 18 kilometrov od meje, tamkajšnje temperature pa dosežejo »skoraj 60 stopinj Celzija«, postavili taborišče z več kot 80 ogromnimi šotori, ki je trenutno še prazno.
Prošnja za sprejem 9000 Afganistancev
Prejšnji teden je ameriška agencija Bloomberg poročala, da je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna prosila tri nekdanje srednjeazijske sovjetske republike, dve afganistanski sosedi Tadžikistan in Uzbekistan ter Kazahstan, naj sprejmejo okoli 9000 Afganistancev, ki so delali za ameriške okupacijske sile, zdaj pa se bojijo, da se jim bodo talibi maščevali. V Beli hiši so obljubili, da bodo pospešili izdajanje vizumov za tesne sodelavce, a postopek se je tako zavlekel, da ga bo ameriški umik izpod Hindukuša prehitel. Čeprav so jih vključili v posebni program za izdajanje migrantskih vizumov, ki sodelavcem ameriške vojske omogoča, da zaprosijo za status begunca, so začeli obravnavati zgolj približno polovico vlog od okoli 18.000 prosilcev.
»Razmere so približno takšne, kakršne so bile v začetku operacij [ameriškega napada na Afganistan] leta 2001,« je prepričan Stanislav Pritčin iz centra za posovjetske raziskave pri Ruski akademiji znanosti. Po njegovih besedah Američani ne iščejo prvič pomoči v srednji Aziji. »Njihov scenarij je videti zelo tehnološko: zakuhati godljo, se iz nje izvleči, pustiti, da posledice nosijo drugi igralci, z malo sreče pa še povečati vpliv v regiji,« je pojasnil ruski analitik.
• Okoli 1000 afganistanskih vojakov se je zateklo v Tadžikistan.
• Lavrov je posvaril pred vnovičnim širjenjem vpliva Islamske države.
• Kaj se bo zgodilo z Afganistanci, ki so delali za ameriške sile?