Meje slovenskega predsedstva

Po odmevnem obisku evropske komisije prejšnji teden in včerajšnji predstavitvi programa v evropskem parlamentu se za slovensko predsedstvo svetu EU začenja mirnejše, manj opazno delo. Tudi razprava z evropskimi poslanci je pokazala, koliko dela v drugi polovici leta čaka EU s ključnimi dosjeji in kako velik je interes, da se po skoraj poldrugem letu pandemije stvari začnejo premikati hitreje. Diplomatski aparat v Bruslju bo do začetka avgustovskih počitnic v polnem zagonu.

Že prihodnji teden bo na mizi velik podnebni sveženj Pripravljeni na 55, ki naj bi v EU tlakoval pot do močnejšega znižanja izpustov do konca desetletja. Premier Janez Janša je v razpravi v evropskem parlamentu izrazil upanje, da uresničevanje ambicij za zmanjševanje izpustov ponekod v Evropi ne bi zahtevalo visoke cene, prizadelo industrije in zvišalo cene energentov, a zelena in seveda digitalna preobrazba sta postali jedro delovanja EU.

V težkih okoliščinah, ko je vendarle na obzorju izhod iz pandemične krize, so pričakovanja že tako velika. Potrjeni morajo biti nacionalni načrti za okrevanje, na številnih področjih so v procesih odločanja zakonodajni akti. To so stvari, s katerimi se na koncu svojega semestra predsedstvo lahko pohvali kot s svojimi dosežki. Premier Janša sicer rad govori o pomembnih temah, kot je Kitajska, a samo predsedstvo pri takšnih strateških razpravah ne more imeti opaznejše vloge.

Za Slovenijo bo že velik uspeh, če bo lahko kaj spremenila, kar zadeva širitev, predvsem glede končanja bolgarske blokade Severne Makedonije. To je tema, kjer niti drugima dvema predsedstvoma iz tria, nemškemu in portugalskemu, ni uspelo doseči preboja. Bolj smiselno bi bilo uporabiti čas, energijo in diplomatska prizadevanja pri trenju tega oreha, kot da premier bije vojne z mediji, se prepira z evropskimi politiki in se pri prodajanju svoje resnice bojuje z mlini na veter.

Tudi pričakovanja Bruslja so jasna. Ursula von der Leyen je premiera spomnila na njegov govor v evropskem parlamentu ob predsedovanju leta 2008, ko je dejal, da »smo pripravljeni narediti vse, da se EU ohrani, razvije in okrepi«.

Ob okrepitvi odpornosti in razvoju orodij EU za ukvarjanje s prihodnjimi izzivi bi v njenih očeh morali ohranjati vrednote, kot so različnost, svoboda medijev in vladavina prava. Brez tega tudi okrevanje po krizi ne more biti uspešno.

Z odtujitvijo Madžarske in Poljske od spoštovanja temeljnih načel in vrednot je postala očitna ločnica med vzhodom in zahodom. Razprava na junijskem vrhu o madžarski zakonodaji proti LGBT+ je pokazala, kako daleč so šle stvari in da se je vsaj poldrugi ducat članic postavil temu odkrito po robu. Povezovanje takšnih razlik z jugoslovansko izkušnjo, ki se je končala z veliko tragedijo, k razumevanju in odpravljanju novih delitev v Evropi ne more pripomoči.

Predsedstva ne gradijo mostov z velikim truščem, temveč s premišljenim in diskretnim delom v ozadju.

Predsedstva ne gradijo mostov z velikim truščem, temveč s premišljenim in diskretnim delom v ozadju.