Referendum o uvljavitvi novele zakona vodah: razlogi za »proti«
V nedeljo, 11. julija 2021, bomo na referendumu odločali o uveljavitvi novele zakona o vodah, ki zlasti v spremenjenem 37. členu govori o posegih na vodna ali priobalna zemljišča. Da ta novela ne bo začela veljati, bo moralo proti njej glasovati večina udeležencev na referendumu, ki mora predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volivcev. Glede na podatke o dosedanji udeležbi na referendumih je ta zahteva precej visoka. Prav zaradi tega je vladajoča koalicija določila dan glasovanja v času dopustov, upajoč, da bo zaradi tega udeležba na referendumu manjša.
Novela zakona o vodah, ki jo je sprejela koalicija, ureja posege na vodno in priobalno zemljišče ter določa, da je dovoljeno posegati na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer za gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo v tem členu določene pogoje. Na teh zemljiščih je dovoljena tudi gradnja objektov grajenega javnega dobra in celo gradnja objektov (tudi v zasebni lasti), ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte. Za gradnjo je sicer treba pridobiti vodno soglasje, ki pa se izda pod zelo megleno in nejasno predpisanimi pogoji. O varstvu pitne vode v noveli ni nobene določbe.
Da bi razumeli pomen te novele, se je treba vrniti v čas sprejemanja dopolnitve ustave, ko je bila vnesena v ustavo (70. a člen Ustave RS) pravica do pitne vode. V tem postopku za spremembo oziroma dopolnitev ustave sem tudi sam sodeloval, saj sem koordiniral delo skupine pravnih strokovnjakov, ki so za ustavno komisijo oblikovali in predlagali besedilo ustavne dopolnitve.
Iz tedanje razprave in glasovanja tako na ustavni komisiji kot v parlamentu je razvidno, da sta bili takrat glavni stranki tedanje opozicije in sedanje koalicije v bistvu proti sprejetju te nove ustavne pravice. Za vnos pravice do pitne vode v ustavo se je izjasnilo 46 poslancev, poslanci SDS in NSi pa so se glasovanja vzdržali, kar je isto, kot da bi glasovali proti. Tedaj je za SDS Branko Grims izjavil, da poslanci te stranke ne bodo podprli predlaganih ustavnih sprememb, da pa jim ne bodo nasprotovali. Poslanec NSi Jože Horvat pa se je poskušal pošaliti in je izjavil, da poslanci njegove stranke ne bodo sodelovali pri »paradi vodnega ponosa«. S tem je dokazal v bistvu le to, da njegova stranka nima razumevanja tudi za pravice istospolnih. Prav zaradi tega, ker v bistvu ti dve stranki nasprotujeta ustavni pravici do pitne vode, je bila tudi sprejeta novela zakona o vodah, ki naj bi s svojimi tremi vsebinskimi členi izpolnila nalogo iz ustavnega zakona, da mora parlament uskladiti zakone, ki urejajo vsebine iz 70. a člena Ustave RS, z novo ustavno pravico v 18 mesecih po njeni uveljavitvi.
Seveda do uskladitve zakonodaje z novo ustavno pravico v določenem roku ni prišlo, pač pa je sedanja koalicija sprejela novelo zakona o vodah, ki naj bi po njenih trditvah predstavljala uskladitev zakona o vodah z ustavo. Vendar je vsebina te novele taka, da so v bistvu posegi na vodna in priobalna zemljišča prej olajšani kot oteženi. Koalicija je s to novelo v bistvu želela izničiti pravne posledice ustavne pravice do pitne vode. Kaj vse je za temi nameni, je mogoče predpostavljati, ne pa izčrpno opisati. Koalicija želi predvsem doseči, kot je to iz programov strank (zlasti NSi) razvidno, privatizacijo sedanjih javnih služb, podeljevanje koncesij in siceršnjo deregulacijo. Prav nasprotno, kot je namene vključitve pravice do pitne vode opredelil parlament, ko je sprejel in vključil v ustavo novo ustavno pravico. Zaradi tega bo v primeru neuspešnega referenduma gotovo prišlo tudi do zahteve za presojo skladnosti noveliranih določb zakona o vodah z ustavo.
Tisti, ki nasprotujejo tako ohlapni zakonski ureditvi, ki v bistvu omogoča posege na vodna in priobalna zemljišča, se morajo referenduma najprej udeležiti (če bodo na dan referenduma na dopustu, lahko svojo voljo izrazijo tudi predčasno, do 8. julija), na glasovalnih lističih pa obkrožiti besedo »proti«.
Ne morem kaj, da ne bi še pripomnil, da je sedanja ureditev referenduma takšna, kot da ne bi želeli izjavljanja ljudi na referendumih, torej njihove neposredne udeležbe pri izvajanju oblasti.
Lojze Ude,
Ljubljana