Evropa poje večglasno in pisano
Europa Cantat Med 17. in 22. julijem bo Ljubljana evropska zborovska prestolnica
Druženje ob gostovanjih priznanih pesnikov in pesnic ter pokušini najkakovostnejših slovenskih vin bo to poletje še posebej slovesno. Nastopilo bo 35 gostov iz dvajsetih držav, obeta se bogat glasbeno-kulinarični spremljevalni program.
Nina Gostiša
»Petindvajset let, četrt stoletja, četrt hlebca kruha, četrtina pesmi. Dnevi poezije in vina smo pesniški festival, pesniško gibanje, skrbimo za poezijo v Sloveniji in Evropi. Ponosni smo na ljudi, ki festival ustvarjajo in mu sledijo, na skrb za zapisano in izgovorjeno besedo, ki jo skupaj gradimo za najširšo skupnost. Ponosni smo na vsakega posameznika, ki mu besede zvenijo, ga nagovarjajo, mu odpirajo prostore, spomine in misli. Razumemo se kot prostor svobode, kot stičišče različnosti in kot spodbujevalec ustvarjalnosti,« je ob obletnici festivala, ki je bil najprej v Medani, od leta 2010 pa ga gosti Ptuj, dejal njegov vodja Aleš Šteger.
Letošnji dogodki se bodo začeli v Ljubljani s pesniškimi branji in prevajalskim projektom, namenjenim mladim avtorjem in avtoricam, ter srečanjem direktorjev literarnih festivalov evropske pesniške platforme Versopolis iz 30 držav. Nato se bodo preselili na Ptuj, v Mursko Soboto, Krško, Vitomarce, Juršince, Ljutomer, Križevce pri Ljutomeru, Ormož, Belo, Radovljico, Varaždin na Hrvaškem in Potrno v Avstriji. Častna gosta bosta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luísa Amaral, Odprto pismo Evropi, ki ga od leta 2017 vsakokrat napiše in prebere izbrani pesnik ali pesnica ter v njem naslovi Evropo in opozori na težave njenega prostora, ki se mu oziroma ji zdijo pomembne, letos nastaja v sodelovanju z Goethejevim inštitutom Ljubljana in je v domeni nemškega pesnika Dursa Grünbeina.
Novost in hkrati posebnost je interaktivni digitalni umetniški projekt Share a Light. Soustvarjajo ga digitalni umetniki in literati Valerie Wolf Gang, Jaka Železnikar, Aljaž Koprivnikar in Aleš Šteger. Na »globalnem interaktivnem spletnem zemljevidu sreče in upanja bodo svojo luč prižigali in delili ustvarjalci z vsega sveta«.
V 25 letih sto tisoč obiskovalcev
Na Dnevih poezije in vina, ki v tem delu Evrope veljajo za enega največjih in najprepoznavnejših tovrstnih festivalov, je doslej nastopilo 400 mednarodno uveljavljenih pesniških ustvarjalcev ter 2000 drugih ustvarjalcev. Na literarnih dogodkih je bilo prebranih več kot 100.000 verzov v kar 50 jezikih, 1200 brezplačnih dogodkov je skupno obiskalo več kot 100.000 ljudi. V okviru festivala so nastale številne publikacije, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk v prevodih iz 50 jezikov in štiri izdaje Odprtega pisma Evropi. Vsaka od njih je bila prevedena v 15 jezikov – njihovi dosedanji avtorji so Stefan Hertmans, Athena Farrokhzad, Ilja Trojanow in Krisztina Tóth.
»V vseh teh letih so nam bili naklonjeni muze, bogovi in večinoma tudi mediji. Zabeležili smo več kot 10.000 medijskih objav v slovenskih in tujih medijih, od prispevka na CNN do reportaže v letalskem magazinu nacionalne japonske letalske družbe. Hvalimo se, da smo največji in najbolj prepoznaven mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope, a v resnici verjamemo, da smo šele na začetku svoje poti,« je k zavidljivim številkam še dodal Aleš Šteger. Zadnjih osem let so del programa Hude pokušnje; pesniških branj v kombinaciji z degustacijo vin je bilo 73.
Europa Cantat je že od leta 1961 mednarodni izobraževalno-koncertni dogodek, ki na enem mestu združuje zborovodje, skladatelje, dirigente, glasbene založnike, pevke in pevce ter ljubitelje vokalne glasbe in pevskih zborov. Prvič bo potekal v Sloveniji, in sicer na različnih lokacijah po Ljubljani od 17. do 22. julija, večinoma v živo, izobraževalni program pa predvsem prek festivalske televizije.
Po besedah Metke Šoštarič, v. d. direktorice javnega sklada za kulturne dejavnosti, so bili izredno veseli, ko so pred štirimi leti izvedeli, da bo Slovenija gostila znameniti festival pevskih zborov Europa Cantat, ki ga prirejajo vsaka tri leta. Javni sklad za kulturne dejavnosti je tako glavni organizator enega največjih mednarodnih festivalov, ožja enajstčlanska delovna ekipa ga pripravlja že več kot 950 dni. »Prepričani smo, da je ta ekipa usposobljena za tekočo in brezhibno organizacijo tako zahtevnega kulturnega projekta. V času, ko nam epidemija in različni ukrepi za zajezitev okužbe krojijo življenje, je programsko zelo bogat programski načrt doživel že več sprememb. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo uspešno previharili tudi zadnji dve posebni leti nepredvidljivih situacij, na katere ni bil nihče pripravljen.«
Obeta se nam pester in vsebinsko bogat teden, ki prinaša največ, kar si v danih okoliščinah sploh lahko predstavljamo. V mednarodnem zborovskem tednu se ne bodo vrstili le koncerti in izobraževanja, veliko bo tudi druženja, izmenjav mnenj in izkušenj glasbenih kolegov iz Slovenije in tujine.
Priložnost za predstavitev občinstvu sveta
Vodja festivala Urška Bittner Pipan je dejala, da je festival priložnost za predstavitev najširšemu občinstvu sveta, na velikem odru, pred pomembnimi ljudmi. »Hkrati pa smo v Slovenijo in Ljubljano pripeljali vse najboljše, kar vokalna glasba trenutno zmore in premore. Prvi večji preizkus za našo ekipo je bila predstavitev leta 2018 v Tallinnu, ko je bil zadnji festival Europa Cantat. Tam smo Slovenijo predstavili v Slovenski hiši in še danes se med udeleženci govori o slovenskem zborovskem velnesu. Gostili smo ljudi z vsega sveta in jih navduševali nad Ljubljano, nad Slovenijo in našim festivalom. Novembra 2019 smo v Ljubljani gostili generalno skupščino evropske zborovske zveze, takrat smo ji poleg Ljubljane in Slovenije predstavili tudi vse, kar zmoremo v zborovskem petju.«
Podpora države in mesta
Letošnji festival sofinancirata ministrstvo za kulturo in mestna občina Ljubljana. Marjeta Pečarič z ministrstva je povedala, da je »ministrstvo za kulturo vse od uspešne kandidature leta 2017 za gostiteljstvo tega največjega mednarodnega zborovskega festivala leta 2021, ko je Slovenija tudi uradno postala ena najbolj pomembnih in uglednih držav, v kateri sta glasba in zborovsko petje globoko zasidrana v vse plati našega kulturnega bivanja, posredno vpeto v priprave«.
Mateja Demšič, na MOL vodja oddelka za kulturo, pa je poudarila, da se je ljubljanska občina leta 2017, ko so se začeli pogovori z JSKD, takoj pridružila projektu, najprej s podpornim pismom ob kandidaturi in nato z logistično podporo, s pomočjo pri organizaciji in tudi finančno, saj so, kot je de
Europa Cantat jala, v teh letih za festival namenili nekaj več kot četrt milijona evrov.
Zahtevno oblikovanje programa
Mihela Jagodic, vodja festivalskega programa, je pojasnila, da je bila priprava programa zelo zapletena in zahtevna, saj so se razmere pogosto spreminjale. »S tem so se spreminjali tudi scenariji izvedbe festivala. Tako da smo imeli nekako šest različic, kako bi festival izpeljali.«
Pri ustvarjanju programa jim je bila v pomoč mednarodna glasbena komisija. Pripravili so tri sklope programov, koncerte, delavnice in posebne projekte. »V vsaki kategoriji nam je uspelo ohraniti nekatere dogodke. Tako bo izobraževalni del festival potekal prek festivalske televizije na spletni strani festivala, ki bo imela v teh dneh kar 70 ur programa. Prav posebno pa bo odprtje festivala, ki ga pripravlja režiser in scenograf Matej Filipčič in bo v soboto, 17. julija, ob 21. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, prenašala pa ga bosta tudi nacionalni radio in televizija.«