Iz Moskve s homofobno ljubeznijo
Madžarska Kakšne posledice je imelo sprejetje podobnega »protihomoseksualnega zakona« v Rusiji
»Ta zakonodaja je sramota,« je včeraj predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen označila zakon o prepovedi širjenja propagande o »netradicionalnih spolnih zvezah« med mladoletnimi, ki bo danes začel veljati na Madžarskem. Analitiki ugotavljajo, da se je pri pisanju zakona Budimpešta zgledovala po Moskvi.
Duh zakona je zavel po državi, še preden je bil akt potrjen v parlamentu. Pred kratkim je Elke, največja javna univerza na Madžarskem, na instagramu objavila obrazložitev tega, kaj sploh je skupnost LGBT+ in kdo se umešča vanjo. Aktivisti madžarske podružnice ultrakonservativne katoliške organizacije CitizenGo so takoj zagnali vik in krik. Njihovo peticijo je podprlo le okoli 150 podpisnikov, a to je bilo dovolj, da je vodstvo univerze klonilo in umaknilo sporni zapis.
Če je to dokaz, da ima javno mnenje na Madžarskem še vedno veliko moč, nemara tudi prihodnost za tamkajšnjo skupnost nehomoseksualno usmerjenih ljudi ni povsem črna. »Peticijo, ki zahteva spremembo zakona o prepovedi propagande, je doslej podpisalo okoli 130.000 madžarskih državljanov. To je morda spodbudna številka, da lahko začnemo razmišljati o vrednotah in možnosti dostojnega življenja za vse v državi z okoli deset milijonov prebivalcev,« je pred dnevi na blogu zapisala Andrea Pető, predavateljica na Srednjeevropski univerzi ilantropa Georgea Sorosa, ki jo je madžarska zakonodaja prisilila, da je svoj sedež iz Budimpešte preselila na Dunaj.
Ruske izkušnje
Številni komentatorji so nov madžarski zakon primerjali z zakonom, ki mu v ruski dumi ni nasprotoval niti en poslanec, konec junija 2013 pa ga je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Tudi tega zakona, ki je prepovedal razširjanje »propagande o netradicionalnih spolnih razmerjih« med mladostniki, se je v medijih oprijelo ime »zakon proti gejevski propagandi« ali celo »protigejevski zakon«. Kršiteljem so naložene denarne kazni, ki so lahko zelo visoke za »pravne osebe«, ki jim grozi tudi do 90 dni prepovedi opravljanja dejavnosti.
Zakonu so seveda nasprotovali aktivisti skupnosti LGBT+ in njihovi podporniki doma in v tujini. Obsodila sta ga beneška komisija pri Svetu Evrope, katerega članica je tudi Rusija, ter odbor za pravice otrok pri Združenih narodih. Ostro so ga napadle mednarodne organizacije za človekove pravice,
• Madžarski homofobni zakon je podoben ruskemu, ki je bil sprejet leta 2013.
• Od takrat naj bi se v Rusiji povečalo nasilje nad pripadniki skupnosti LGBT+.
• Peticijo proti zakonu je doslej podpisalo okoli 130.000 Madžarov.
kakor sta Amnesty International in Human Rights Watch. Med vrsticami ga je kritiziral celo tedanji generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. A doma je sprejeti zakon imel ogromno podporo, še preden so ga sprejeli. Dobro leto pred njegovim sprejetjem je anketa centra za raziskovanje javnega mnenja Vciom pokazala, da kar 86 odstotkov Rusov podpira prepoved propagande homoseksualnosti med nepolnoletnimi; čeprav je raziskava pokazala, da se s takšno propagando še ni srečalo 92 odstotkov vprašanih.
Sprejetje zakona ni imelo le pravosodnih učinkov, temveč je po pričevanjih aktivistov spremenilo tudi ozračje v družbi in povečalo nasilje proti pripadnikom skupnosti. Eden od vodilnih organizatorjev te ruske »netradicionalne« skupnosti Igor Kočetkov se je že pred leti pritoževal, da je zakon v bistvu legaliziral nasilje proti pripadnikom skupnosti LGBT+, »saj te skupine huliganov na njem utemeljujejo svoje početje«. Prva sodna »žrtev« novega zakona sta bila aktivista, ki so ju decembra 2013 aretirali in sta morala plačati kazen, ker sta stala na ulici s plakatom, na katerem je pisalo: »Gejevska propaganda ne obstaja. Gej ne postaneš, gej se rodiš.« Le nekaj dni zatem je denarna kazen doletela tudi aktivista iz Kazana, ki so ga aretirali le nekaj ur za tem, ko je bil sprejet zakon. Ker je v javnosti razvil plakat z napisom Svoboda za ruske geje in lezbijke! Dol s fašisti in homofobi, je moral plačati 4000 rubljev (takrat okoli 100 evrov) kazni.
Žrtve zakona
Zaradi nove zakonodaje je moralo marca 2018 prenehati delovati priljubljeno spletišče Gay.ru. Med žrtvami novega zakona so se znašli tudi takšni »zlikovci«, kakršna je bila učiteljica iz Samare, ki je morala pred štirimi leti zaradi širjenja homoseksualne propagande plačati 50.000 rubljev kazni. Njen greh je bil ta, da je na facebooku delila povezave na članka o skupnosti LGBT+, ki sta bila objavljena v angleškem dnevniku Guardian in ameriškem novičarskem spletišču Buzzfeed. Sredi maja je tudi v svetovnih medijih odmevala zahteva tožilca iz Sankt Peterburga, naj v Rusiji na instagramu prepovedo oglas družbe Dolce & Gabbana, ker se na njem poljubljata dekleti. Pred dnevi se je zgodil podoben »škandal«, ki je bil razrešen še pred posredovanjem pravosodnih organov. Ruska mreža živilskih trgovin VkusVil je zaradi ogorčenja med konservativnimi krogi prostovoljno umaknila spletni oglas, ki prikazuje nasmejan lezbični par in njuni hčeri. V javnem opravičilu je vodstvo družbe zapisalo, da je »bila ta objava po našem mnenju napaka, ki jo je povzročila neprofesionalnost enega od naših zaposlenih. Cilj naše družbe je, da našim kupcem vsak dan omogočimo dostop do svežih in okusnih proizvodov, ne pa da objavljamo zapise, ki odsevajo kakršnakoli politična ali družbena stališča.« Eden od pripadnikov skupnosti se je na instagramu odzval z zapisom: »Mi nismo napaka … Ali naj svojo nadaljnjo navzočnost v prostorih te trgovine razumem kot napako zaposlenih, ki so me spustili noter?