Kronika napovedanega umora trgovca z bananami
Nemiren Haiti Ubiti predsednik Jovenel Moïse je pred štirimi leti veliko obetal, končal pa je še slabše kot drugi pred njim
Izvoznik banan Jovenel Moïse, ki se je iz podeželske revščine s študijem in pridnostjo prebil med elito, je bil v zadnjih dobrih treh desetletjih že najmanj dvajseti predsednik najrevnejše države na zahodni polobli. Ko je pred štirimi leti prevzel oblast, je veliko obetal, končal pa je še slabše kot drugi pred njim. V sredo pred zoro so ga neznanci ubili v njegovi rezidenci, njegova žena je preživela, zdravijo jo v Miamiju. Na Haitiju je spet kaos. Kadar ni potresov in naravnih ujm, zahodno stran otoka Hispaniola pretresajo nemiri. Ali pa kužne bolezni.
Haiti na zahodni strani Hispaniole je samo 50 milj oddaljen od Kube in Jamajke. Na ozemlju, ki je samo malo večje od Slovenije, živi enajst milijonov ljudi, toliko kot na skoraj petkrat večji Kubi. Kadar ni novic o potresih, naravnih nesrečah ali udarih, dogajanje na Haitiju na svetu ne zanima nikogar. Tudi na Karibih in v Latinski Ameriki se komaj kdo zmeni za revščino države, ki se ponaša s prvo osvoboditvijo afriških sužnjev in prvo neodvisnostjo na ameriški strani sveta. Nekdanji sužnji so po umiku Francozov tam ustanovili prvo republiko, ki pa doslej ni užila niti leta miru.
Otok Hispaniola je Kolumb odkril že leta 1492, po dveh stoletjih so zahodni del Španci prepustili Francozom, temnopolti sužnji so tam za kolonialne gospodarje pridelovali sladkorni trs ter ga predelovali v sladkor in rum. Po osvoboditvi sužnjev so se do danes menjali oblastniki, vdirali so tujci, tudi Američani, diktature so se menjavale, revščina je bila vsakokrat hujša. Trenutno je menda najhujša v zadnjem stoletju.
Na vzhodnem delu otoka Hispaniola je ozemlje Dominikanske republike, ki je včeraj zaprla meje, kakor naredi vsakokrat, ko na Haitiju izbruhne nasilje. Dva milijona Haitijcev večinoma brez dovoljenja živi na dominikanski strani, Haitijci predstavljajo kar četrtino dominikanske delovne sile. Veliko se jih je izselilo tudi drugam v Latinsko Ameriko, vse do Čila. V ZDA, ki so bile v preteklosti dežurne kolonizatorke prve črnske države na zahodni polobli, jih živi več kot pol milijona, večinoma na Floridi in v Louisiani.
Dotolkel jih je covid-19
Pred včerajšnjo novico, da so ubili predsednika države, je za najodmevnejšo novico s Haitija veljala ugotovitev, da do tega koščka rev
• Če ni potresov in naravnih ujm, zahodno stran otoka Hispaniola pretresajo nemiri.
• Na ozemlju, ki je samo malo večje od Slovenije, živi 11 milijonov ljudi.
• Do tega koščka revnega sveta še ni prišel niti en odmerek cepiva proti covidu-19.
Po padcu družine Duvalier, najhujše izmed diktatur zahodne poloble, najprej očeta, ki so mu rekli Papa Doc, potem sina, imenovanega Bébé Doc, Haitijcev ni znal obvladati nihče.
nega sveta še ni prišel niti en odmerek cepiva proti covidu-19. Koliko ljudi je zaradi virusa umrlo, v resnici ne ve nihče. Prav covid-19 je še dodatno dotolkel Haiti, ki je bil po zadnjem potresu leta 2010 porušen skoraj do tal. Cepivo so v medijih obljubljali iz več držav, prišlo ga menda ni še nič.
Jovenel Moïse, ki so ga neznanci, menda so govorili špansko in angleško, usmrtili na njegovem domu, je kot že marsikateri vladar Haitija obljubljal korenite spremembe, tudi reforme ustave in gospodarskega ustroja. V štirih letih mu je uspelo samo povečati izvoz banan, domnevno iz ekološke pridelave, v Evropo, zlasti v Nemčijo.
Ko se je eden izmed opozicijskih politikov pred meseci sam razglasil za novega predsednika, podobno kot pred njim v Venezueli Juan Guaidó, je Moïse opozoril, da hoče skupina oligarhov prevzeti celotno državo, Haitijci pa se koljejo med seboj. Hkrati je napovedal, da bodo slej ko prej ubili tudi njega. Sredina novica o atentatu je bila kronika napovedanega umora.
Po obračunu v predsedniški rezidenci se je za začasnega predsednika razglasil dosedanji premier Claude Joseph, o katerem je bilo znano, da ga je nameraval Moïse zamenjati že ta teden. Bil je že sedmi premier v Moïsovem predsedniškem mandatu.
Prestolnica Port-au-Prince je nemirna že več kot tri desetletja, od sredine osemdesetih. Po padcu družine Duvalier, najhujše izmed diktatur na zahodni polobli, najprej očeta, ki so mu rekli Papa Doc, potem sina, imenovanega Bébé Doc, Haitijcev ni znal obvladati nihče. Tudi duhovniku Jean-Bertrandu Aristidu ni uspelo, leta 1990 je bil prvi izvoljeni predsednik republike, končal pa je ob obtožbah, da je skorumpiran kot vsi drugi voditelji dotlej.
Za enega od najpomembnejših haitijskih prispevkov k svetovnemu razvoju velja dejstvo, da so Francozi s Hispaniole bežali s čolni in na bližnjo Kubo prepeljali hrastove sode. V njih so Francozi hranili konjak, v Santiagu pa so jih uporabili za staranje žganja iz sladkornega trsa. V teh sodih je nastal najboljši rum.