Pisma bralcev in odmevi
Predlagava referendum za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča
Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, da je Slovenija prejela pozitivno oceno evropske komisije za slovenski načrt za okrevanje in odpornost v znesku 2,5 milijarde evrov. Pozidan bo še zadnji zeleni košček zemlje v glavnem mestu Republike Slovenije.
Med naložbami na področju Zelenega prehoda izstopajo naložbe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, nadgradnjo in digitalizacijo železniške infrastrukture ter nadgradnjo železniških postaj Ljubljana, Domžale in Grosuplje, posodobitev gorenjske proge in primorske proge od Ljubljane do Borovnice, vključno s protihrupno zaščito, ter Tivolski lok v znesku slabih 300 milijonov evrov.
Desetletja traja razprava o ljubljanskem železniškem vozlišču, ki jo aktualizira dogradnja drugega tira Koper–Divača, ko bo po vladni prognozi do Divače prispelo 281 vlakov na dan. Ti vlaki seveda ne bodo ostali v Divači in bodo nadaljevali svojo pot do Ljubljane. Ker se morajo vrniti v Koper, bo drdralo 562 vlakov na dan, vsake tri minute, če jih porazdelimo na 24 ur – skozi, pod ali okoli Ljubljane. A o tem do zdaj ni bilo odločitve.
Vlada in mestna občina sta decembra lani določili, da se železnica poglobi, kot si želi naš župan. Medtem se projektira železniška postaja – s pripravo poglobitve železniških tirov. Že od leta 2016 se projektira Tivolski lok, ki ga bo treba rušiti, če se bodo železniški tiri poglobili.
Končne odločitve o poglobitvi železniških tirov ali obvoznici do zdaj ni bilo, vse do pred nekaj dnevi objavljene zelene luči za 2,5 milijarde sredstev evropskega denarja za zeleni prehod, po kateri se bo gradil Tivolski lok in posodobitev tirov Borovnica–Ljubljana s protihrupno zaščito. Poglobitve ne bo, pa tudi obvoznice ne. Ne bo treba rušiti Tivolskega loka in Ljubljana bo dobila »berlinski zid« za nedoločeno dobo prihodnjih desetletij, ki bo s »protihrupno zaščito« tudi vizualno odrezal od mesta zelene površine parka Tivoli in Šišenskega hriba s prebivalci dela občine Vič in Rožne doline vred.
Medtem pa se bo pozidal še zadnji zeleni košček zemlje v glavnem mestu Republike Slovenije, vse po programu »ozelenitve« našega mesta.
Spomnimo se na obdobje okupatorja v drugi svetovni vojni, ki je z bodečo žico ogradil naše mesto, da bi imel kontrolo nad prebivalci. Vsak, ki se udeležuje pohoda ob žici, ve, da je okupator leta 1942 edino glavno mesto v drugi svetovni vojni v Evropi popolnoma obdal s fortifikacijskim sistemom, a mestu kljub temu pustil zelene površine Tivolija, Šišenskega hriba in Golovca. Ljubljana se danes, 80 let pozneje, razrezana z železniškimi tiri na pet delov, pripravlja na izvedbo »berlinskega zidu«, ki bo mesto odrezalo od zelenja, od pljuč Ljubljane za mnoga desetletja, baje zaradi tega, ker vlada nima pripravljenih drugih projektov za uporabo sredstev iz evropskega sklada, smo tudi izvedeli iz dnevnega tiska.
Ureditev železniškega prometa in rešitev železniškega vozlišča je zelo pomembna, ne samo za prestolnico naše države, temveč tudi za Evropo. Ne sme biti stvar politikov, temveč stroke in predvsem občanov, ki bi morali o tem problemu izraziti svoje mnenje na referendumu.
Gospoda Vizjaka, ministra za okolje in prostor, prosiva za pojasnilo, saj je rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča bistvena za urbanistični razvoj Ljubljane.
Peter Kerševan, u.d.i.a., Milan Kovač, u.d.i.a.,
Ljubljana
Jamstvo, da je cepljenje varno?
Medicinska stroka nas prepričuje, da so vsa registrirana cepiva proti covidu-19 varna in da so resni stranski učinki (zapleti) zelo redki.
Predlagam, da se cepljeni osebi izda potrdilo, s katerim se potrjuje, da izvajalec cepljenja (v tem primeru je to država) prevzame vso odgovornost za morebitne resne neželene stranske učinke ali zaplete ter da krije morebitno nastalo škodo. Ker je verjetnost, da pride do resnih zapletov zelo majhna, izdaja omenjenega potrdila ne bi smela biti problem.
Morda bi to marsikoga spodbudilo k cepljenju.
Shefqet Missouri,
Ljubljana
Bog ne daj?
Podjetnica Violeta Bulc, nekoč, ne tako davno, na visokem položaju v politiki, pravi: »Bog ne daj, da anarhisti v Levici prevzamejo državo.«
Če gospa z anarhisti ne enači stranke Levica, v celoti namreč tako označi le en njen del, bi se bilo z njenim mnenjem mogoče celo strinjati. Še posebno zato, ker vidimo, kaj z državo in državljani počne »alter ego« tako imenovanega levega anarhizma na politični desnici, katerega jurišniki so v Sloveniji zdaj (in vse bolj?) dejansko na oblasti.
Bog pa, seveda, deluje po načelu enakih vatlov za vse?!
Radivoj Pahor,
Renče