Težave zaradi emisijskih kuponov omilila dražja elektrika
Termoelektrarna Šoštanj Stroški za CO2 nevarni za predčasno zaprtje Teša in Premogovnika Velenje
Prihodnje poslovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje je močno odvisno od spreminjanja cen emisijskih kuponov in električne energije. Rast prvih žene Teš proti insolventnosti. Še aprila in maja je več strokovnjakov opozarjalo, da zaradi visokih cen kuponov Tešu grozi zaprtje že prihodnje leto ali leta 2024. So pa težave v zadnjih dveh mesecih ublažile naraščajoče cene elektrike.
Razkrili smo, da po neuradnih informacijah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) ocenjujejo, da bosta Teš in Premogovnik Velenje konec leta ali še prej insolventna. Teš, ki je lani zaradi slabitev posloval z 280,4 milijona evrov izgube, je postal insolventen že konec lanskega leta. Vendar je bila njegova plačilna nesposobnost odpravljena marca letos, ko je prejel 131 milijonov evrov odškodnine, potem ko sta se HSE in Teš poravnala z ameriško skupino General Electric (pravnim naslednikom Alstoma) zaradi uveljavljanja škode iz domnevno protizakonitih ravnanj pri gradnji šestega bloka.
Težava visoke cene emisijskih kuponov
V HSE so pojasnili, da se njihova termo divizija srečuje z visoki cenami emisijskih kuponov. Ti so se v zadnjem letu podražili za skoraj 90 odstotkov. Cena emisijskega kupona, ki predstavlja pravico do emisije ene tone CO , se določa glede na povpraševanje na trgu. Tako je letni strošek Teša zaradi podražitve emisijskih kuponov še enkrat višji kot v začetku leta oziroma dobrih sto milijonov evrov višji.
Prav zaradi visokih cen kuponov naj bi Teš zaprli predčasno, precej prej kot leta 2033, kot je letnico postavilo ministrstvo za infrastrukturo, je maja na posvetu Energetike.net dejal direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc. Po njegovem mnenju bi po optimističnem scenariju Teš zaprli do leta 2029, po črnem pa leta 2024.
Evropska unija nas – s politiko zmanjševanja volumna razpoložljivih emisijskih kvot CO , zaradi česar skokovito narašča cena, posledično se zvišuje stroškovna cena proizvedene električne energije v Termoelektrarni Šoštanj – vodi v razmišljanje o predčasnem prenehanju proizvodnje v Tešu, saj bo ekonomika nevzdržna, je aprila v Sobotni prilogi Dela zapisal direktor Elesa Aleksander Mervar. Prav tako je opozoril, da bi se izstop iz premoga lahko končal precej prej kot leta 2033, če se bo trend rasti cene CO nadaljeval. Po črnem scenariju mogoče že prihodnje leto.
Mervar je včeraj pojasnil, da je bila aprila situacija slabša kot danes, saj je takrat cena kuponov strmo naraščala, ne pa tudi cena elektrike. V zadnjih dveh mesecih, junija in julija, pa se močno dviguje tudi cena elektrike v terminskih poslih za leto 2022. »Res je, da ima Teš hude težave. Vendar HSE narašča dobiček na Soških in Dravskih elektrarnah. Ocenjujem, da če v HSE niso prehitro prodali elektrike za leto 2022, kot skupina ne bi smeli imeti težav. Denarni tok bo treba usmeriti v Teš in Premogovnik Velenje, zelo pomemben faktor glede ključnih odločitev bo Slovenski državni holding. Tudi projekcija izgube Teša je bila aprila višja. Če pa je HSE prodal elektriko po nižjih cenah, denimo, kot so veljale aprila, bodo razmere težje,« je povedal Mervar.
Brez Teša ni prilivov v podnebni sklad
Zaradi visokih cen emisijskih kuponov se povečujejo prilivi podnebnega sklada, ki ga upravlja država. Če bi Teš prenehal obratovati, bi ta ostal brez prilivov, je poudaril Mervar. Prenehanje proizvodnje v Tešu pa ne povzroči samo izpada prilivov podnebnega sklada, ampak je treba prišteti še fiksne stroške Teša in Premogovnika Velenje, težave odplačila posojil za blok 6, stroške zapiranja rudnika in razgradnje Teša. S prenehanjem proizvodnje v Tešu bi Slovenija postala tudi močno elektroenergetsko odvisna država, saj Teš proizvede tretjino slovenske električne energije.
• Višji stroški zaradi stroškov za CO ženejo Teš proti insolventnosti.
• Brez Teša ni prihodkov za podnebni sklad.
• V zadnjih dveh mesecih se je podražila elektrika v terminskih pogodbah.