Strah pred pribežniško krizo
Belorusija in EU V Litvi so zelo omejili pravice prosilcev za azil in začeli postavljati ograjo na jugovzhodni meji
V Litvi so zelo omejili pravice prosilcev za azil in začeli postavljati ograjo na svoji jugovzhodni meji.
Zaradi navala afriških in azijskih pribežnikov iz Belorusije je sosednja Litva drastično omejila pravice prosilcev za azil. Na meji postavljajo ograjo, litovskim obmejnim organom so priskočili na pomoč kolegi iz evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, v Vilni pa svarijo, da bodo tudi preostale članice EU, kakor na primer Nemčija, kmalu doživele valove nezakonitih migrantov, če Evropi ne bo uspelo ustaviti »hibridne vojne« dolgoletnega beloruskega trdorokega voditelja Aleksandra Lukašenka.
• Ilva Johansson: Zdi se, da Belorusija omogoča nezakonito migracijo.
• Litva se zavzema za zaostritev sankcij proti Lukašenku.
»Če kdo misli, da bomo zaprli meje s Poljsko, Litvo, Latvijo in Ukrajino ter postali taborišče za ljudi, ki bežijo iz Afganistana, Irana, Iraka, Sirije, Libije in Tunizije, se zelo moti. Nikogar ne bomo zadrževali. Saj ne prihajajo k nam, temveč v razsvetljeno, toplo in prijetno Evropo,« je prejšnji teden izjavil beloruski predsednik. Čeprav je zagrozil, da bo Belorusija odprla meje z Evropsko unijo za nezakonite migrante in kriminalce, še vedno vztraja, da njegova država ne organizira prehodov čez mejo. Na Zahodu njegovim zagotovilom ne verjamejo. »Zdi se, da zdaj beloruske oblasti omogočajo nezakonito migracijo. Najbrž je to maščevanje za omejitvene ukrepe EU in litovsko podporo civilni družbi v Belorusiji,« je pred dnevi v evropskem parlamentu pojasnila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Lukašenkovo hibridno orožje
Izvršni direktor Frontexa Fabrice Leggeri, ki bo v naslednjih dnevih na pomoč litovskim obmejnim organom poslal vsaj 60 sodelavcev, je povedal, da so v zadnjih dveh mesecih zadržali več kot 1600 ljudi, ki so nezakonito prečkali belorusko-litovsko mejo, kar je dvajsetkrat več kot v celotnem lanskem letu. Junija se je število nezakonitih prehodov šestkratno povečalo, skoraj polovico od letošnjih pribežnikov so prijeli julija. Po njegovih besedah je Frontex opazoval to mejo že lani jeseni, saj je pričakoval, da bo Belorusija zlorabila migrante kot politično orožje.
Po besedah litovskega zunanjega ministra Gabrieliusa Landsbergisa je to Lukašenkovo »hibridno orožje«, s katerim hoče prisiliti Unijo, da spremeni oziroma omili politiko do Belorusije. Po njegovem mnenju bi morala biti evropska strategija ravno nasprotna. Na nedavnem zasedanju evropskih zunanjih ministrov je predlagal uvedbo novega, že petega paketa sankcij proti režimu v Minsku. »EU bi morala imeti enotno strategijo, kako se postaviti nasproti takšnim političnim oziroma hibridnim grožnjam. Potrebujemo strategijo vračanja migrantov, saj se posamezna država – pa naj bo to Litva, Grčija ali Španija – sama znajde na dokaj zahtevni poti, ko poskuša vrniti ljudi, ki so nezakonito prišli v državo. Drugič, moramo biti zelo ostri do režimov, ki uporabljajo takšno orožje,« je povedal vodja litovske diplomacije. Če ne bo beloruska pot čim prej zablokirana, je opozoril, se bodo tudi druge države, na primer Nemčija, kmalu morale spopasti z novimi valovi beguncev, ki nezakonito prihajajo v Evropo.
Omejevanje pravic beguncev
V Litvi pospešeno postavljajo šotore za nove zbirne centre, v petek pa so začeli na beloruski meji graditi dvojno ograjo iz bodeče žice. Z njo bodo zagradili od 550 od 680 kilometrov meje med državama, njena postavitev pa bo stala okoli 41 milijonov evrov. Litovski parlament je v torek sprejel zakon, ki zelo omejuje pravice prosilcev za azil. Ti bodo morali zdaj pol leta po prihodu preždeti zaprti v zbirnih centrih. Zakon tudi pospešuje njihovo vračanje, tistim, ki so jim zavrnili azil, omejuje pravico do pritožbe, hkrati pa lahko oblasti izženejo iz države tudi tiste, ki še čakajo, kako se bo sodišče odločilo o njihovi pritožbi. Novi ukrepi imajo široko politično podporo, saj je zakon podprlo kar 84 poslancev, vzdržalo se jih je pet, proti pa je bil le eden. Nekaj razburjenja je nova zakonodaja izzvala le med predstavniki človekoljubnih organizacij. »Zakon je potencialno kratenje človekovih pravic in ni skladen z direktivami EU,« je za agencijo Reuters povedala programska direktorica litovskega Rdečega križa Eglė Samuchovaitė. »Sedanjim slabim razmeram v litovskih zbirnih centrih daje zakonsko podlago, ranljive ljudi pa postavlja v še bolj ranljiv položaj.«
• Naslednja na seznamu Lukašenkovih tarč bi lahko bila Nemčija.