Gospodarstvo s polno paro naprej
Okrevanje Spomladi je gospodarstvo pri naših sosedih oživelo – S stališča rasti je večina kazalnikov več kot dobra
Avstrija je bila spomladi industrijsko precej bolj aktivna kot v istem času lani.
Končna statistika avstrijske zunanje trgovine zdaj vključuje letošnji april. V njem je izvoz blaga znašal 13,7 milijarde evrov, kar je skoraj 38 odstotkov več kot aprila lani. Hkrati je uvoz poskočil za skoraj 45 odstotkov, na 14,6 milijarde evrov. Primanjkljaja v blagovni menjavi je bilo za skoraj 900 milijonov evrov, od tega za približno 500 milijonov v trgovini z drugimi članicami EU.
Po panogah se je aprila najbolj povečal izvoz strojev in motornih vozil, in sicer za več kot tri četrtine. Tudi ta panoga je imela podobno rast uvoza. Tobias Thomas, generalni direktor avstrijskega statističnega urada, poudarja, da je bil obseg avstrijske zunanje trgovine aprila letos večji kot aprila 2019, ko pandemije ni bilo: izvoz je bil pet odstotkov večji, uvoz pa dobrih sedem odstotkov večji.
V prvih štirih mesecih letos je imela Avstrija za skoraj 53 milijard evrov izvoza in nekaj več kot 55 milijard evrov uvoza. Izvoz se je povečal za 11 odstotkov, uvoz pa za skoraj 15 odstotkov. Primanjkljaj v blagovni menjavi v obdobju januar–april 2021 znaša 2,44 milijarde evrov, kar je dobrih štirikrat več kot v istem obdobju lani. Avstrija vedno več uvaža iz Kitajske, Italije, ZDA, Poljske, Nemčije in Češke.
Letos bolj aktivni
Avstrija, država EU, ki ima v bruto domačem proizvodu nadpovprečno velik delež industrije, je bila spomladi industrijsko veliko bolj aktivna kot v istem času lani. Indeks proizvodnje je bil maja 21 odstotkov višji kot maja lani. Aprila je avstrijska industrija dosegla raven, ki jo je imela pred pandemijo. Rast se je počasi nadaljevala tudi v maju.
Tudi gradbeništvo dosega skokovito rast v primerjavi z istim obdobjem lani; maja se je povečalo za skoraj osmino (+12,4 odstotka). Avstrijska gospodarska lokomotiva ni samo pospešila stanovanjsko gradnjo, ampak je dosegla tudi rekordno hitrost v njej. V prvih treh mesecih leta je bilo izdanih 19.300 dovoljenj za gradnjo stanovanj, to je več kot v katerem koli drugem četrtletju od leta 2005.
Lani, v letu pandemije, se stanovanjska gradnja ni ustavila, bila je močna, vendar ne obsežnejša kot v prejšnjih rekordnih letih, 2019 in 2017. Največ – in še več –stanovanj gradijo na Dunaju. Delež glavnega mesta v celotni avstrijski stano
vanjski gradnji je v obdobju 2011– 2015 znašal 27 odstotkov, nato pa v obdobju 2016–2020 poskočil na 39 odstotkov.
Alternativni pogon močnejši od dizelskega
Zdaj imamo tudi podatke o prodaji osebnih motornih vozil v prvih šestih mesecih letos. Od 1. januarja do 30. junija jih je bilo v Avstriji na novo registriranih 134.396. To je dobrih 19 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2020, a še vedno skoraj 25 odstotkov manj kot leta 2019.
Avstrijci kupujejo vse manj dizelskih avtomobilov. Njihova prodaja v letošnji prvi polovici leta je dobrih 20 odstotkov manjša kot v
lanski. Delež v tem letu novoregistriranih dizelskih avtomobilov je zdaj nekaj več kot četrtinski (25,4 odstotka), prodaja bencinskih avtomobilov pa se je povečala za tri odstotke; delež bencinskih avtomobilov v vseh letos na novo registriranih avtomobilih znaša dobrih 40 odstotkov.
Vsi drugi avtomobili, ki so v skupinski kategoriji »alternativni pogon« (električni, plinski, dvovalentni, hibridni in na dušik), so v prvih šestih mesecih dosegli kar 168-odstotno rast. Med novoregistriranimi avtomobili jih je bilo letos več kot tretjino (34,2 odstotka), s čimer so prvič presegli število dizelskih.
Prodaja električnih avtomobilov v Avstriji je bila v prvi polovici leta skoraj 220 odstotkov večja kot v istem obdobju lani in 213 odstotkov večja kot leta 2019. Vendar jih večinoma še vedno kupujejo podjetja in ustanove, le vsakega šestega (16 odstotkov) je registrirala izična oseba.
Skok cen surovin
Preporod avstrijskega gospodarstva ima tudi grozeč vidik. Pri izdelkih za osebno rabo, tistih, ki jih kupujemo v supermarketih in lekarnah, (še) ni opaziti večjega povišanja cen, ampak to opažamo pri nekaterih drugih cenah. Indeks veleprodajnih cen je bil maja dobrih deset točk višji kot maja lani. Cene odpadnih materialov so se skoraj podvojile (+98 odstotkov); sledijo cene železa in jekla (+71 odstotkov), gum in osnovnih plastičnih materialov (+68 odstotkov), naftnih derivatov (+46 odstotkov), usnja in usnjenih izdelkov (+44 odstotkov), žita, semenskega materiala in krme (+31 odstotkov) itd. Znatno so se povišale tudi cene neželeznih kovin (skoraj 30 odstotkov), bencina in dizelskega goriva (dobrih 25 odstotkov), lesa (24 odstotkov) itd. Vprašanje je, ali so ti poskoki le posledica šoka ali bodo cene surovin še dolgo ostale na tej ravni in povzročile višjo splošno inflacijo.
Milan Ilić
• Električni avtomobili se čedalje bolje prodajajo.
• Cene vhodnih materialov rastejo.
• V prvih treh mesecih skoraj 20.000 gradbenih dovoljenj.