Neuporabljeni podatki iz pregledov otrok
Razočarani pediatri Njihove meritve ostanejo v predalih – Ocena stanja je razvidna iz športnih kartonov
Podatkov iz preventivnih sistematskih pregledov, ki so lahko podlaga za načrtovanje preventivnih programov, ne analizirajo. Ocene zdravstvenega stanja slovenskih otrok tako ne dobimo od pediatrov, ampak iz športnih kartonov, projekta SLOFit, ki ga vodijo na fakulteti za šport. Se bo to spremenilo?
Pediatrom je hudo, ker na sistematskih pregledih pridobijo podatke o višini otrok, njihovi teži in boleznih, a se z njimi potem ne zgodi nič. Vsak dispanzer jih ima, a se nato ne zbirajo na enem mestu, ker za to ni informacijske rešitve. Dr. Jasna Čuk Rupnik, upokojena pediatrinja, je dejala, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) nekoč določene analize teh podatkov izvajali, a da je tam z ukinitvijo oddelka za otroke vse zamrlo.
Vesela je, da so aktivni na fakulteti za šport, saj z njihovim trudom dobimo edino sliko o telesnih zmogljivostih otrok. Čudovito bi bilo, če bi jo lahko križali še z meritvami zdravnikov, saj bi se pokazalo morebitno odstopanje od podatkov pri teži in višini, poleg tega bi lahko dodali podatke o boleznih.
Pomanjkljivost programa SLOFit naj bi bila to, da se meritve ne izvajajo na redno umerjenih napravah in da pri določenih aktivnostih drug drugega merijo otroci. Znanost po besedah Čuk Rupnikove zahteva, da so meritve opravljene na redno umerjenih napravah in da jih izvajajo za to šolani izvajalci, kar niti v zdravstvu po njenem mnenju ni povsem izvedljivo.
Sodelovanje športnikov in pediatrov
Gregor Starc, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na ljubljanski fakulteti za šport, pod okriljem katerega poteka SLOit, je povedal, da slovenski zdravstveni sistem še nekaj let verjetno ne bo imel podatkov obdelanih na tak način, da bi lahko imeli uporabno vrednost: »V naših zadnjih pogovorih z NIJZ glede tega niso imeli izdelanega še nobenega načrta.«
Koliko pa meritve za potrebe športnega kartona lahko odstopajo od realnosti, glede na to, da niso izvedene na redno umerjenih napravah in da nekatere izvajajo otroci? »Danes imajo šole zelo sodobne tehtnice, ki ne potrebujejo umerjanja niti po več tisoč meritvah. Tudi če bi katera zgrešila za kakšen dekagram, to statistike ne bi spremenilo za več kot odstotek. Višino in težo, ki ju merijo na sistematskih pregledih, merijo učitelji, med epidemijo pa jim otroci sploh niso smeli pomagati,« je pojasnil dr. Starc.
Tudi na fakulteti za šport si zelo želijo, da bi pediatri dobili svoj sistem, ki bi dajal uporabne podatke, da bi potem tudi z dokazi lahko ovrgli trditve o tem, da so meritve v okviru SLOita kaj manj zanesljive.
Sogovornik je izpostavil še zelo veliko razliko v strošku meritev v zdravstvu in šoli: »Meritve vseh osmih gibalnih merskih nalog in treh antopometrijskih mer ter njihova analiza stane 37 centov na otroka na leto, strošek zgolj tehtanja na sistematskem pregledu pa nekaj evrov [sistematski pregled stane 35,5 evra].«
Starc je dodal, da s pediatri dobro sodelujejo in tudi marsikateri izmed njih že uporablja SLOfit. Tudi izobraževanja zanje so že imeli.
• Zdravstveno stanje otrok je ocenjeno na podlagi športnih kartonov.
Čakanje na digitalizacijo
• Pediatrom je žal, da njihove meritve niso analizirane celostno.
Kdaj bo torej mogoče iz podatkov o sistematskih pregledih otrok narediti primerjavo, kakršno delajo iz športnih kartonov? Na NIJZ so povedali, da si že dolgo prizadevajo za prenovo podatkovnih virov iz preventivnega zdravstvenega varstva. V preteklih letih so pripravili projektne predloge in podajali pobude, vendar pri odločevalcih niso naleteli na razumevanje. Veliko si obetajo od digitalizacije na področju zdravstva, ki bi omogočila dopolnitev slike o zdravju ter zdravstvenem varstvu otrok in mladostnikov.
Spomnili so, da je bila letos po dolgoletnih prizadevanjih pediatrične stroke ter strokovnjakov s področja javnega zdravja objavljena novela Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki prinaša posodobitev preventivnega programa otrok, mladostnikov in študentov, ki se po novem imenuje Program ZDAJ – Zdravje danes za jutri. Na NIJZ se strinjajo, da bo tudi zaradi te novosti nujno vzpostaviti učinkovit informacijski sistem, ki bo omogočal izmenjavo podatkov za klinično uporabo in za analize.
• Rešitev je vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema.