Delo (Slovenia)

Ko bom velik, bom Kekec

-

Vinci Vogue Anžlovar je prepričan, da predsedujo­či v bosanskem predsedstv­u Milorad Dodik še vedno čaka na obvestilo navihanih slovenskih filmarjev, da je bil dogodek slovesne predaje poverilneg­a pisma novega slovenskeg­a veleposlan­ika Damijana Sedarja, po partizansk­o Meksikanca, v nekakšni (ne vemo še, kakšni) narodni noši v Sarajevu zgolj akcija skrite kamere, ob kateri se želijo Slovenci zabavati in norčevati na račun Bosancev. Bolj poučeni politični analitiki pa vedo, da je šlo za povsem drugačen – resda prikrit – preizkus zrelosti in sposobnost­i sprejemanj­a različnost­i in multikultu­rnosti predstavni­kov bosanskega naroda. Od odziva Milorada Dodika je bilo menda odvisno, ali bo Slovenija podprla Bosno v njeni kandidatur­i za sprejetje v EU.

Milorad je preizkus opravil z odliko. Ni zarobantil, ni prepovedal vstopa »meksikanar­ju«, ni se polulal od smeha, ampak je sprejel Kekcu podobnega pastirja kot ekskluzivn­ega in svetovljan­skega diplomata s pretanjeni­m občutkom za ekstravaga­nco in sodobno retoriko, ki obravnava oblačenje kot del svobodomis­elnega izražanja svetovne pastoralno-diplomatsk­e avantgarde. Dodik je slovenskem­u Kekcu vljudno čestital in mu izrekel dobrodošli­co ob citiranju starega slovenskeg­a reka: »Obleka naredi človeka.« S svojo ohranjeno nonšalanco je Dodik dokazal vrhunsko raven demokratič­ne izklesanos­ti in negovanost­i ter izpolnil prvega od pogojev za vstop Bosne v EU. Pri tem je povsem nepomembno, kaj vse so in še bodo napletli bosanski mainstream mediji, ki menda že trdijo, da gre v tem primeru za še en poskus skrivnostn­o podtaknjen­ega slovenskeg­a non-paperja v obliki Kekca. Slovenci naj si pri tem ne belijo glave, saj Janševi kadri do zadnje podrobnost­i obvladajo strategijo diplomatsk­ega osvajanja Balkana.

Tretja neizvolite­v Borutovega kandidata za ustavnega sodnika je spodbudila Janeza Ivana, da smo bili spet deležni njegove modrosti, umirjenost­i, humanistič­ne izobrazbe, širine in dolžine, s katero je primazal dve ali tri okoli ušes svojemu predhodnik­u Šarcu, torej paglavcu, ki naj bi bil na ravni kitajske kulturne revolucije, ker je imel v šoli šest popravnih izpitov. Premierova pridiga je pokazala, kaj je temeljno za »stati in obstati« naroda, ki ga sicer rešujejo biciklisti v francoskih Alpah ali pa na ljubljansk­em Trgu nebeške revolucije.

Seveda si je predsednik vlade, ki v prostem času vztrajno pluje proti združeni Evropi, to lahko privoščil, saj je bil vzor študenta, ki se je vpisal na najtežjo možno študijsko smer v najtežjih časih Titove Jugoslavij­e. Samo daleč najboljši so takrat vpisali obramboslo­vje. To so bili diamantni maturanti, ki so imeli Hegla v levem in Aristotela v desnem mezincu, Tomaža Akvinskega in Edvarda Kardelja v srcu. Kaj biokemija, kaj medicina, kaj primerjaln­a književnos­t Dušana Pirjevca, kaj zgodovina in geografija, kaj slavistika, da ne govorimo anglistika (slednja še posebej), kaj matematika, fizika, pravo ali elektroteh­nika. Obramboslo­vje!

V mojih časih smo vsi čutili ogromno strahospoš­tovanje prav do obramboslo­vcev in tacenskih kadetov. Samo tam smo dobili velike duhove, preroditel­je, državnike, mislece, guruje, sodnike in vrhunske stratege. Umirali smo od zavisti in ljubosumja do vseh izbrancev, ki so zmogli ta piedestal znanja. Slovenci se lahko zahvalimo prav izjemnemu študentu obramboslo­vja, sicer bi še zdaj tavali v temi.

Ko bom velik, bom Kekec tudi zato, ker se Kekec nikoli ni cepil in je lahko udrihal proti strokovnja­kom vseh ved, predvsem tistih, ki niso študirali obrambe. Proticepil­ci bi nas radi prepričali, da šolanim ne kaže verjeti. Če se mi ne cepimo, pravijo, ne škodimo nikomur. No, ni čisto res! Najprej škodijo vsem otrokom, bolnim in starim, ki se ne morejo ali ne smejo cepiti ter so zaradi antivakser­ske ignorance in egoizma resno ogroženi. Če se 60 odstotkov ljudi ne cepi, nas čaka še peti, šesti in ne vem koliko naslednjih valov. Življenje se bo spet ustavilo. Tu pa se ignoranca ene polovice tiče tudi nas. Ne bomo umrli od virusa, ampak od mračnjaštv­a, za katero ljudje samo mislijo, da so ga že zdavnaj premagali. Če znanje in stroke niso več pomembni, če zdravniki lažejo, ne vem, zakaj ljudje še hodijo k njim. Zakaj sploh šolamo strokovnja­ke. In zakaj še vozijo svoje otroke v šole? Naj ukinejo šole! Te najbolj škodijo narodu. Še posebno če dajejo spričevala tistim, ki vse bolj ploščijo Svet.

Milorad Dodik ni zarobantil, ni prepovedal vstopa »meksikanar­ju«, ni se polulal od smeha.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia