Življenje v raju numizmatikov
Obdobje tolarja je Slovencem vlilo spoštovanje do domače valute in zelo izboljšalo varčevalne navade.
Kdor je iz otroštva ohranil pikapolonico ali ježka in je zdaj nekje sredi kariere, v hranilniku nima veliko prihrankov, ima pa veliko spominov. Pogoste menjave valut so realno vrednost prihrankov spremenile v zgodovinsko. Obdobje tolarja je Slovencem vlilo spoštovanje do domače valute in zelo izboljšalo varčevalne navade. Če se je pred osamosvojitvijo in še kar nekaj časa po tem varčevalo v devizah, ki so jih hranili v nogavicah, je tolar, tudi zaradi uspešnih potez politike, nogavice potisnil v pozabo, saj je bilo, še posebno v zadnjih letih življenja slovenske nacionalne valute, varčevanje na banki precej donosnejše od donosov deviz. In če se je še sredi devetdesetih večjo potrošnjo gospodinjstev računalo v devizah (markah, šilingih, lirah in nazadnje evrih), je tolar večinoma odpravil tudi to matematiko. A vseeno je mogoče ugotoviti, da prevzema evra zdaj nihče več ne obžaluje. Ključno vprašanje je, ali je evro podražil življenje v Sloveniji, kjer so bile cene pred prevzemom evra marsikje opazno nižje kot drugod v Evropi. Nekateri se še spomnijo kave v baru za 110 tolarjev, le malo pred prevzemom evra. Zdaj približno toliko stane kava iz avtomata, medtem ko je v kavarni trikrat dražja. A pogled v državno statistiko pokaže, da so se cene v obdobju evra do zdaj zvišale za dobro četrtino in glede na to, da se je najbolj podražil nakit, verjetno ni daleč ugotovitev, da je tudi evro polepšal življenje v Sloveniji.
Zanimivo je tudi, da so se v zadnjih letih ob realno negativnih bančnih obrestih ohranile konservativne varčevalne navade, razvite v času tolarja. Večina gospodinjstev še vedno varčuje predvsem v denarju. Toda tako kot je tolar del zgodovine in se plačilni sistemi razvijajo, bi se morale razvijati tudi varčevalne navade. Kdor želi vse življenje izboljševati življenjski slog, mora vsaj delno varčevati sistematično. Spremembe v finančnem svetu so vse hitrejše, tudi pri najosnovnejših opravilih. Vse več plačil je elektronskih, in čeprav bo evro gotovo še dolgo ostal plačilno sredstvo, bo dvig gotovine na bankomatu kmalu obudil take spomine kot jih pogled v pikapolonico.