Pozivi k ukrepom, teh pa ni
Podražitve energentov Slovensko gospodarstvo med občutljivejšimi za take šoke – Vlada čaka na ukrepe iz Bruslja
Slovenija bo sledila stališču evropske komisije do ukrepov, ki bi ublažili posledice skokovitih cen zemeljskega plina in električne energije, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Gospodarstvo pričakuje ukrepanje tudi od slovenske vlade, vendar ta ukrepov ne pripravlja.
Zaradi podražitve energentov dražje točimo gorivo, položnice za ogrevanje bodo višje, grozi tudi zvišanje cen električne energije za gospodinjstva, česar pa dobavitelji za zdaj še niso napovedali.
Dražje energente občuti tudi del gospodarstva. Denimo: strošek energentov v Talumu znaša od 20 do 25 odstotkov vseh stroškov materiala in storitev, pravijo v proizvajalcu aluminija. »Slovenija je kot tretja najbolj industrijska ekonomija v EU med občutljivejšimi na take šoke,« opozarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti. Ta slovensko vlado poziva – tudi v okviru slovenskega predsedovanja – k aktivni vlogi pri pripravi skupnega evropskega pristopa, da bi bili čim prej sprejeti skupni interventni ukrepi na evropskem energetskem trgu. Gospodarstvo vladi predlaga več ukrepov, denimo povračilo posrednih stroškov emisij, znižanje nekaterih prispevkov in trošarin ter morebitni poseg v ceno elektrike iz proizvodnje, ki je v lasti države. V vladi ukrepov za zdaj ne snujejo.
Obstajajo velika tveganja, ki bi cene energentov pozimi lahko še potisnile navzgor, pojasnjuje Dejan Paravan iz Gen-I. Po njegovih besedah je skrb vzbujajoče, da 40 odstotkov poslovnih odjemalcev ni zaklenilo cen elektrike in zemeljskega plina za prihodnje leto.
Poljsko ustavno sodišče je včeraj sprejelo pričakovano, a večkrat preloženo odločitev, da ima domača zakonodaja primat nad evropskimi zakoni. V poljski vladi so navdušeni, kritiki pa so opozorili, da so v Varšavi s tem naredili prvi korak do »polexita«.
Spor med Varšavo in Brusljem, ki se je začel, ko je na Poljskem prevzela oblast stranka Zakon in pravičnost, se čedalje bolj poglablja. Ko so reformo, s katero so hotele nove poljske oblasti narediti »čistko« med starimi kadri v pravosodnem sistemu, v Uniji označili za nedopusten politični poseg v pravno državo, je marca poljski premier Mateusz Morawiecki pozval ustavno sodišče, naj prouči, ali ima evropska zakonodaja prednost pred domačim pravom. Ker je najvišje sodno telo v državi, v katerem je oblast že prevzela nadzor, presojanje večkrat preložilo, so bili analitiki prepričani, da kljub ostrim besedam v zakulisju potekajo politična pogajanja med Varšavo in Brusljem, s katerimi bi se izognili odločanju o vprašanju, ki bi lahko bilo usodno za prihodnost oziroma poljsko članstvo v EU.
Toda včeraj se je poljsko ustavno sodišče odločilo, da so nekatera določitve in sodne odločitve Evropske unije v nasprotju s poljsko ustavo. »V poljski ustavi je zapisano, da ima ustavno pravo prevlado nad drugimi pravnimi viri. To je danes ustavno sodišče jasno potrdilo,« je izjavil vladni govorec Piotr Müller. Pred sodiščem se je tokrat zbralo le kake tri ducate protestnikov, ki so mahali z zastavami EU, po razglasitvi razsodbe pa vzklikali »Sramota«, »Izdajalci« in »Dobrodošli v Belorusiji«. »To je škandal. Odpeljali nas bodo iz Evropske unije,« je v solzah izjavila upokojenka. Poljaki, ki so vstopili v EU leta 2004, so med največjimi »evrofili« v Uniji. Okoli 80 odstotkov, več kot na referendumu pred vstopom Poljske v EU, jih je za to, da njihova država ostane v evropski družini. Hkrati je že lani februarja javnomnenjska raziskava pokazala, da ima po prepričanju 78 odstotkov Poljakov njihova ustava prevlado nad zakoni Unije.
V vrhu poljskih oblasti so odločno zanikali, da hočejo izstopiti iz EU. »Ne bo polexita. Vsi brez izjeme vidimo poljsko prihodnost v Evropski uniji,« je prejšnji mesec izjavil vodja stranke Zakon in pravičnost, namestnik premiera in najvplivnejši človek v državi Jarosław Kaczyński. Po njegovih besedah na Poljskem hočejo zgolj to, da se EU neha »vmešavati« v njihove notranje zadeve. Podpredsednik parlamenta Ryszard Terlecki je bil bolj oster, ko je pred kratkim pozval k »drastičnim rešitvam« v sporu med Varšavo in Brusljem. »Britanci so pokazali, da jim diktatura bruseljske birokracije ne ustreza. Obrnili so se in odšli,« je izjavil. Še bolj goreč je bil njun strankarski kolega Marek Suski, ki je dejal, da bi se morali Poljaki proti »bruseljskim okupatorjem« boriti tako, kot so se nekoč proti nemškim in sovjetskim.
Utiranje poti izstopu iz EU
Odzvali so se tudi »okupatorji«. Evropska komisija je po odločitvi poljskega ustavnega sodišča izrazi
• V vrhu poljskih oblasti so odločno zanikali, da hočejo izstopiti iz EU.
• Pred sodiščem se je tokrat zbralo le kake tri ducate protestnikov.
• V Bruslju so prepričani, da se na Poljskem uresničuje črni scenarij.
la resno zaskrbljenost za prvenstvo prava EU. Opozorili so, da so odločitve sodišča EU zavezujoče za vse države članice, tudi za nacionalna sodišča. Uporabili naj bi vse pristojnosti, da bi zagotovili enotno uporabo in integriteto prava Unije. Evropska komisija da ima nalogo zagotavljati ustrezno delovanje pravnega reda Unije.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je napovedal, da bo evropska komisija uporabila vsa orodja, ki jih ima na razpolago, da bo zagotovila spoštovanje temeljnih načel. To so obveza spoštovanja odločitev sodišča EU za vsa nacionalna sodišča, prednost evropskega pred nacionalnim pravom in pristojnost sodišča EU za odločanje o aktih Unije. Natančneje zadeve še ni hotel komentirati, saj jo morajo najprej temeljito proučiti. »To je napad na
EU kot celoto,« je sporočil Jeroen Lenaers, ki je v poslanski skupini Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu predstavnik za pravosodje in notranje zadeve. Z odločitvijo ustavnega sodišča, da del pogodb EU ni skladen s poljskim pravom, v Varšavi po njegovem mnenju utirajo pot izstopu Poljske iz EU. Iz levosredinske poslanske skupine S&D so sporočili, da se na Poljskem »uresničuje črni scenarij«. Evropsko komisijo so pozvali k uvedbi mehanizma pogojevanja izplačil s spoštovanjem vladavine prava in odprtju postopkov ugotavljanja kršitev prava EU. Evropska poslanka Zelenih Terry Reintke pričakuje od držav članic, da bodo sledile postopku po 7. členu proti Poljski, ki že poteka. Tako bi se po njenem postavile na stran vladavine prava in demokracije.