Proračunski optimizem, opozicija z obstrukcijo
Državni proračun 2022 Premier in finančni minister napovedujeta povečanje naložb in nižanje deleža javnega dolga – Opozicija zapustila dvorano
Predstavitev proračunov za prihodnji dve leti je tokrat potekala pred napol prazno parlamentarno dvorano, saj so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB zapustili sejo še pred govoroma premiera Janeza Janše in ministra za finance Andreja Širclja. Za obstrukcijo so se odločili zaradi nestrinjanja s politiko vlade, ki so jo pozvali k odstopu in predčasnim volitvam, vladajočim pa očitajo kršenje pravnega reda, nespoštovanje ustave, zakonov, stroke, sodišč in tudi ljudi, izživljanje nad mediji, nespoštljivo komuniciranje in odgovornost za razmere, ko je »med ljudmi čutiti strah, veliko razočaranje in jezo zaradi razmer v državi«.
Minister Šircelj ne izključuje tveganj za proračun – največje je po njegovem mnenju nepripravljenost ljudi za cepljenje.
Po drugi strani je Janša preostalim poslancem povedal, da sta proračuna za leti 2022 in 2023 »optimistična in razvojno naravnana s sredstvi za naložbe, kot jih še ni bilo, ter s socialno in trajnostno komponento«. Razvojna komponenta proračunov naj bi bile investicije in investicijski transferji, ki jih bo za več kot dve milijardi evrov na leto, kar naj bi bil tudi »vzrok za ihto opozicije, ki želi rušiti vlado manj kot leto pred volitvami«.
Napovedal je za skoraj dve milijardi naložb v zdravstvo v prihodnjih desetih letih, v letih 2022 in 2023 pa naj bi jih bilo po 200 milijonov. Po njegovih besedah se obetajo tudi znatne investicije v ceste in železnice, protipoplavno varnost, preskrbo s pitno vodo, varovanje okolja, za vrtce in šole, znanost, digitalno povezljivost in tako dalje. Napovedal je tudi več vlaganj v domove za starostnike in 600 novih postelj, zvišanje povprečnin za občine. Vlada pričakuje, da se bo obseg pokojninske blagajne povečeval, na podlagi rasti bruto plače in inflacije, obljublja se izplačilo dodatka, za uskladitev pokojnin bo namenjenih 236 milijonov evrov. Po drugi strani se bodo precej zvišali tudi izdatki za obrambo, z 1,3 odstotka BDP leta 2021 na 1,41 odstotka BDP leta 2023, konkretnih podatkov Janša tu sicer ni omenil.
Odhodki proračuna za leto 2022 bodo znašali 13,9, proračuna za leto 2023 pa 13,4 milijarde evrov. Vlada ob letošnji 6,1-odstotni gospodarski rasti načrtuje okrevanje tudi v letu 2023, ko naj bi rast dosegla skoraj pet odstotkov. Posledično naj bi se po prepričanju vladajočih zmanjševali tudi proračunski primanjkljaji: merjeno po denarnem toku naj bi se z letošnjih 7,9 odstotka BDP znižali na 4,6 odstotka prihodnje leto in 2,7 odstotka BDP, torej pod maastrichtsko mejo, leta 2023. Vsaj še prihodnje leto bodo veljale izjemne okoliščine, ko fiskalna pravila ne veljajo.
Šircelj optimističen
Premierov optimizem je delil tudi finančni minister Andrej Šircelj. Pričakuje, da se bodo proračunski prihodki prihodnje leto okrepili, porasli naj bi vsi trije glavni viri, in sicer prihodki od DDV za 8,5 odstotka, dohodnina za deset odstotkov, davek od dobička pa za 5,6 odstotka. Odhodki bodo prihodnje leto po njegovem prepričanju namenjeni predvsem za naložbe, v letih 2023 in 2024 pa se bo vloga države pri investiranju zmanjševala, večja bo vloga zasebnega kapitala. Minister pričakuje, da se bo v prihodnje delež javnega dolga v BDP zniževal za približno odstotno točko leto, in sicer z letošnjih 78,5 odstotka na manj kot 75 odstotkov BDP leta 2024.
Šircelj pravi, da so ukrepi vlade preprečili, da gospodarska rast ni upadla za še dodatne štiri odstotke BDP. Napoveduje povečanje sredstev za okrevanje in zmanjšanje porabe sredstev za epidemijo. Ne izključuje pa tveganj. Meni, da je največje nepripravljenost ljudi za cepljenje.
Poslovnik državnega zbora po predstavitvi ne omogoča razprave, je pa danes začel teči rok za vlaganje dopolnil k obema proračunoma, ki jih prispevajo poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa.