V Bruslju glede Slovenije hitijo počasi
Delegirani tožilci V evropski komisiji še razmišljajo, kako se bodo odzvali na nove zaplete s postopki slovenske vlade
Kljub dodatnemu odmikanju odločitve o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije v Bruslju proučujejo nastali položaj in razmišljajo o nadaljnjih korakih.
dopisnik iz Bruslja
Po objavi odločitve upravnega sodišča o odpravi sklepa vlade glede neimenovanja delegiranih tožilcev so v torek na sedežu evropske komisije v palači Berlaymont pričakovali hiter odziv Ljubljane, brez odlašanja. A glede na nove postopke, za katere se je odločila vlada Janeza Janše, imenovanj še nekaj časa ne bo in Slovenija ostaja edina od sodelujočih držav, ki še nima delegiranih tožilcev. Pravosodni ministri EU so na rednem zasedanju v Luxembourgu razpravljali o delovanju tega tožilstva, ki se je začelo 1. junija, in preiskuje kazniva dejanja v zvezi z evropskimi sredstvi.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi, ki se je udeležila zasedanja, novega položaja v Sloveniji še ni hotela javno komentirati. A zaplet je bila menda tema pogovora s slovenskim ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem, ki je vodil zasedanje. »Kako Slovenija v tej situaciji lahko zagotovi ustrezen in popoln nadzor teles, ki so odgovorna za upravljanje in nadzor skladov EU? Kako lahko zagotovi učinkovito pravosodno nadaljevanje vseh zaznanih goljufivih nepravilnosti? Je proračun EU ustrezno zaščiten?« se je prejšnji teden vprašala pred evropskimi parlamentarci.
Možnost tožbe na sodišču EU
Tudi evropski komisar Didier Reynders še čaka na oceno posledic odločitev upravnega sodišča in vlade. Čeprav je že pred poletjem napovedoval ukrepe, če tožilca ne bosta imenovana hitro, je napovedal, da bodo še nekaj časa počakali. A po temeljitem pregledu položaja se bodo le odločili, ali bodo uporabili sredstva za uspešno imenovanje tožilcev. Na razpolago imajo, denimo, postopek ugotavljanja kršitev evropskega prava, ki lahko privede do tožbe na sodišču EU.
V tožilstvu so glede Slovenije opozarjali, da je ne morejo vključevati v čezmejne primere, če nima delegiranih tožilcev. Zaradi izjemnega položaja je tožilstvo spremenilo notranja pravila in evropskemu tožilcu iz Slovenije Jaki Brezigarju, ki deluje na sedežu tožilstva v Luxembourgu, omogočilo, da opravlja preiskave v Sloveniji. To je po navedbah tožilstva mogoče le izjemoma in ne pomeni trajne rešitve.
Minister Dikaučič je pojasnil, da je v interesu njegovega ministrstva, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek na podlagi veljavne zakonodaje. Izrazil je pričakovanje, da bodo vsi »deležniki« konstruktivno sodelovali in da bosta delegirana tožilca imenovana čim prej. Tožilka Kövesijeva je sicer že opozorila, da je v Sloveniji nastala »tožilska vrzel«, saj tožilstvo ne more opravljati svojega dela. To po njenih besedah v praksi pomeni, da mora tožilstvo delovati, kot da ga v Sloveniji sploh ni.
Zadnja dva dni septembra so opravili več preiskav na Dunaju in v drugih krajih po Avstriji v zvezi s čezmejnim primerom carinskih prevar pri uvozu mask FFP2 iz Kitajske v EU. V preiskavi je sodelovalo specializirano avstrijsko tožilstvo za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Preiskavo vodi delegirani tožilec iz Frankfurta, kjer so bile maske uvožene v EU in njihova vrednost znižana, da bi se izognili carinskemu bremenu.
Do zdaj so se lotili več kot 300 preiskav primerov, v katerih bi utegnila biti nastati škoda za proračun EU do 4,6 milijarde evrov. Zgolj eden je ocenjen na milijardo.
• Minister Dikaučič želi konstruktivno sodelovanje vseh vpletenih.
• Komisar Reynders pravi, da morajo temeljito analizirati položaj.
• Angažiranje
Jake Brezigarja je rešitev za le kratek čas.