Pred nami velika digitalizacija zdravstva

Priprave Evropska elektronska cepilna kartica bo prvi korak do skupnega prostora zdravstvenih podatkov

Že kmalu bo pripravljena za uporabo skupna evropska elektronska cepilna kartica, ki bo po eni strani zbirala vse informacije o uporabi cepiv, po drugi pa dokazovala, da je posameznik cepljen. Vsebovala bo QR-kodo, digitalni podpis, povezljiva bo z aplikacijami, ki jih že uporabljajo zdravstveni delavci v Evropi, čeprav ne bo del njih, je povedal Jean-Louis Koeck, ustanovitelj platforme MesVaccins.net na mednarodnem forumu znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb, ki je bil včeraj v Ljubljani.

Evropska elektronska cepilna kartica je del prizadevanj za veliko digitalizacijo zdravstva, v okviru katere se bo zbiralo vse več podatkov o posameznem pacientu. V EU se pripravlja enotni evropski podatkovni zdravstveni prostor, v katerega bodo predvidoma vključene vse države.

Zbiranje podatkov je – po eni strani – pomembno za boljšo kakovost zdravljenja pacientov, po drugi strani pa si inovativne farmacevtske družbe prizadevajo za sekundarno rabo podatkov, ki bo omogočala finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov, načrtovanje zdravstvenih politik in uvedbo inovacij v zdravstvenih tehnologijah. Že zdaj imamo številne zbirke zdravstvenih podatkov, kot so, denimo, e-zdravje in nacionalni registri posameznih bolezni, v prihodnje pa naj bi se zbiranje podatkov razširilo in povezalo.

»Skupaj bomo zgradili nebotičnike zdravstvenih podatkov,« je napovedal prof. dr. Dipak Kalra, predsednik Evropskega inštituta za inovacije s podatki o zdravju. Najpomembneje je, da vsaka država poveže med seboj svoje zdravstvene podatke, nato pa se države podatkovno povežejo med seboj, s čimer bomo prišli do federativne arhitekture podatkov, je dejal. Evropska komisija je možnost enotnega podatkovnega zdravstvenega prostora že napovedala, čaka pa jo še nekaj korakov, s katerimi bo zagotovila ustrezen regulativni okvir.

Finske podatkovne biobanke

Finska, ki je vodilna na področju digitalizacije zdravstva v EU, vodi triletni projekt za vzpostavitev skupnega evropskega prostora zdravstvenih podatkov, v katerega je vključenih 25 držav, tudi Slovenija. »Cilj je, da bodo imeli državljani varen dostop do podatkov ne glede na to, kje so shranjeni,« je povedala dr. Minna Hendolin iz finske fundacije za inovacije Sitra. Država je ustanovila tako imenovane podatkovne biobanke in pred nekaj leti ustanovila organ Findata, ki je odgovoren za upravljanje s podatki in dostop do njih. Na Finskem lahko dostopajo do podatkov zdravstveni delavci in pacienti, zakon iz leta 2019 pa je omogočil tudi dostopanje državnim organom, ustanovam in podjetjem. Po njenih besedah so šli v digitalizacijo zaradi vse večjih stroškov, povezanih s staranjem prebivalcev, še dodatni izziv pa je covid-19. Najpomembnejše vprašanje je varnost podatkov.

Digitalizacija je izjemno pomembna tudi za slovensko zdravstvo, je dejal minister za zdravje Janez Poklukar, povezovanje podatkov pa je ključnega pomena za boljšo obravnavo bolnikov. Ministrstvo je ustanovilo nov direktorat, ki se ukvarja z digitalnim zdravstvom in pripravlja desetletno strategijo za to področje. Pandemija je spremenila tudi naše zdravstvo: storitve s področja e-zdravja so se potrojile glede na leto pred pandemijo, je povedal Bogdan Tušar z ministrstva. Slovenija vlaga v digitalizacijo zdravstva zgolj en odstotek sredstev za zdravstvo, kar je premalo, v razvitejših državah vlagajo štiri odstotke.

Vpliv inovacij

Zdravstvena tehnologija se razvija nezadržno hitro, nanjo vse bolj vpliva tudi umetna inteligenca. Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri Medtech Europe, je navedel kot primer naprave, ki jih nosimo na telesu za spremljanje gibanja in zaznavanje padcev, merjenje aktivnosti srca in napovedovanje njegove odpovedi, naprave za merjenje fizičnih aktivnosti. Po njegovih besedah se tako v EU ohrani 40 tisoč življenj na leto in privarčuje 200 milijard evrov za stroške zdravljenja. Industrija, ki se ukvarja z medicinsko tehnologijo, ima 760 tisoč zaposlenih in posluje na 140 milijard evrov vrednem letnem trgu EU.

Slovenija vlaga v digitalizacijo zdravstva zgolj en odstotek sredstev za zdravstvo, v razvitejših državah vlagajo štiri odstotke.