Proti zalivanju podvozov ni mogoče veliko storiti
Da bi rešili podvoze pred poplavljanjem, bi morali prekopati polovico mesta
Če v dveh urah pade toliko dežja, kolikor ga ob zmernem dežju v treh dneh, bodo podvozi v Ljubljani in še kje nujno pod vodo, ta pač teče dol. Tudi kanalizacija je postavljena tako, da višina postopno pada do iztoka, večinoma v čistilno napravo, zgolj meteorna kanalizacija v najbližjo reko. »Kanalizacijsko omrežje je lepo zdržalo,« je dejal direktor javnega podjetja Vo-Ka Snaga Krištof Mlakar. Imeli so 65 intervencij, vendar večjih težav ni bilo. Še največ težav je obilno deževje povzročilo lastniku, ki je imel meteorno vodo speljano v greznico, tako da je prineslo vsebino ven. Iz poplavljenih kleti lahko pride v vodo marsikaj, za kar poskrbijo gasilci, ki črpajo vodo. V kleteh ljudje namreč hranijo različne stvari, tudi maziva in goriva.
V podvozih poplavljanja ni mogoče odpraviti, saj, kot je dejal Mlakar, nič ne pomaga, če cev s premerom 800 milimetrov priključiš na cev s premerom 500 milimetrov. Kanalizacijske cevi bi bilo treba zamenjati
z večjimi po večini mesta. Druga rešitev je ločena kanalizacija, tako bi bilo treba okrepiti le meteorno kanalizacijo, v katero teče padavinska voda. Za naravo to ni najbolje, saj padavinska voda izpira nesnago s cest in betonskih površin v reke. Po besedah strokovnjakov bo treba povečati zelene površine, na katerih voda ponikne, pa tudi površine, na katerih se voda zadrži več časa.
Mlakar pravi, da se zavedajo podnebnih sprememb in da se razmere spreminjajo. Takih nalivov bo več. Če bi se tako intenzivno deževje nadaljevalo še nekaj ur, bi bile poplave tudi drugje, ne samo v podvozih. Ni pa natančnejših napovedi, kakšen bo obseg teh dogodkov, hidravlične poti pa je treba natančno izračunati. Kljub temu je jasno, da podvozov ni mogoče rešiti pred poplavljanjem zgolj s hidravliko. Spremenjenim razmeram se za zdaj prilagajajo s tremi zadrževalniki meteorne kanalizacije na Kajuhovi, Stolpniški ulici in pred centralno čistilno napravo v Zalogu.
Iz nižjih predelov vodijo odpadno vodo tudi po vakuumski kanalizaciji, kar bi bila ena od dražjih rešitev zgolj za podvoze. Nevarnost je, da bi ravno takrat, ko bi tak sistem potrebovali, ta nehal delovati. Črpališča poganja elektrika, če v neurju strela udari na pravo mesto, sistem obstane. Ob tem so v Vo-Ki že pred leti opozarjali, da so bili glavni kanalizacijski zbiralni vodi postavljeni pred več kot 50 leti, odvod odpadne vode iz številnih novih sosesk in odvod padavinske vode s streh, pločnikov in cest, ki so zamenjali travnike in polja, pa se je zelo povečal. »Pri novih projektih in prenovah upoštevamo vse naravne ekstreme in okoljske zahteve,« je dejal Mlakar in dodal, da če bi enaka količina padavin, kot je nazadnje padla v dveh urah, padla v treh dneh, ne bi bilo težav. Kanalizacijski sistem ima še vedno nekaj rezerve, vendar se bo treba pripraviti tudi na več ekstremnih razmer. Vsem, ki jim ob obilnejših padavinah kanalizacijo vrača v klet, Mlakar svetuje vgradnjo protipovratnih loput. Te sicer ne delujejo, ko je vode preveč. »Kjer naravno zateka, smo nemočni,« je dodal Mlakar.
V Ljubljani je večina, 60 odstotkov, kanalizacije mešane, tudi v njej pa je komunalnih odplak slaba polovica, več je padavinske vode in vode, ki pronica iz Ljubljanice. »Večje zaplavitve ni bilo nikjer, fekalije niso tekle v kleti ali bruhale iz jaškov,« je povedal Mlakar in dodal, da kanalizacija ni vplivala na sedanjo ali prihodnjo kakovost pitne vode. Vodovodni sistem je zaprt in pod tlakom. Hudi nalivi imajo tudi manjši vpliv na podtalnico, saj večina vode hitro odteče. Večja težava je njen hudourniški značaj.
• V podvozih poplavljanja ni mogoče odpraviti.
• Ljubljansko zbirno kanalizacijsko omrežje je staro več kot 50 let.
• Nalivov bo čedalje več, temu se bo treba prilagoditi.
Po besedah strokovnjakov bo treba povečati zelene površine, na katerih voda ponikne, pa tudi površine, na katerih se voda zadrži več časa.